Amoris laetitia dela korake v smeri, ki jo je za\u010drtal Wojtyla (Vir: Vatican Insider)<\/p>\n
Intervju s filozofom Roccom Buttiglionejem, izvedencem o u\u010denju Janeza Pavla II. \u00bbFran\u010di\u0161kova perspektiva je povsem tradicionalna. Novost je v uporabi dolo\u010denih olaj\u0161evalnih okoli\u0161\u010din tudi za greh storjen s strani lo\u010denega in ponovno poro\u010denega, ki so v veljavi za vse druge grehe, ki jih navaja katekizem Pija X..<\/em><\/p>\n \u00bbAmoris laetitia vklju\u010duje pastoralna tveganja. Nekateri pravijo, da gre za pastoralno odlo\u010ditev, ki je napa\u010dna, toda prosim vas, nehajmo z apokalipti\u010dnimi toni in nehajmo govoriti, da je nauk o nerazveznosti, kadar govorimo o disciplini glede zakramentov, ki sledi poti, ki jo je za\u010drtal pape\u017e Janez Pavel II., postavljen pod vpra\u0161aj. Profesor Rocco Buttiglione, filozof, u\u010denjak in odli\u010den poznavalec u\u010denja pape\u017ea Wojtyle, je bil osupel ob nekaterih kritikah Fran\u010di\u0161kove posinodalne spodbude. Vatican Insider je z njim naredil intervju. <\/em><\/p>\n Kaj mislite o spodbudi Amoris laetitia kot celoti?<\/em><\/p>\n \u00bbZdi se mi, da je zelo te\u017eko govoriti besedo vere v kontekstu dana\u0161njega sveta. To je bila tudi najve\u010dja skrb Janeza Pavla II.: resni\u010dni \u010dlovek, \u017eive\u010di \u010dlovek, \u010dlovek stvarnosti, ne tisti, o katerem v knjigah govorijo, kak\u0161en \u017eelimo, da je.\u00ab<\/p>\n Kak\u0161en odnos vidite med tem Fran\u010di\u0161kovim dokumentom in u\u010denjem pape\u017ea Wojtyle?<\/em><\/p>\n \u00bbCerkev je neko\u010d ljudi, ki so se lo\u010dili in ponovno poro\u010dili, izob\u010dila. To je storila zaradi utemeljene skrbi: izogniti se pohuj\u0161anju in ne postavljati pod vpra\u0161aj nerazveznosti zakona. Toda takrat smo \u017eiveli v kr\u0161\u010danstvu, v katerem se je predpostavljalo, da vsi vedo, kaj zakon je, zakrament, v katerem zakonca postaneta vzajemna poroka Bo\u017eje ljubezni in \u010de torej eden odide, se zdi, da je od\u0161el tudi Bog. Janez Pavel II. je dejal, da lo\u010denih in ponovno poro\u010denih ne bi bilo treba izob\u010diti, spominjajo\u010d na dejstvo, da za vsak greh obstajajo objektivni in subjektivni dejavniki. So ljudje, ki lahko naredijo nekaj narobe, kar ostaja zlo, toda v polnosti niso za to odgovorni. Tako se je pape\u017e Wojtyla odprl, lo\u010dene in ponovno poro\u010dene je povabil, naj pridejo v Cerkev, sprejel jih je, kr\u0161\u010deval njihove otroke, jih sku\u0161al ponovno vklju\u010diti v kr\u0161\u010dansko skupnost. Toda ni jim dovolil prejemanja obhajila \u2013 kot pravi \u010dl. 84 Familiaris Consortio \u2013 razen, \u010de se vrnejo s prvim zakoncem ali se lo\u010dijo od novega zakonca ali v drugem zakonu \u017eivijo kot brat in sestra, torej brez spolnih odnosov.\u00ab<\/p>\n In kaj sedaj predlaga Amoris laetitia?<\/em><\/p>\n \u00bbFran\u010di\u0161ek gre naprej v to smer. Ne pravi, da lahko lo\u010deni in ponovno poro\u010deni prejemajo obhajilo. Ne! Lo\u010ditev je grozna stvar in zunaj zakona ne sme biti spolnega dejanja. To moralno u\u010denje se ni spremenilo. Pape\u017e pravi, da sedaj lo\u010deni in ponovno poro\u010deni lahko gredo k spovedi in skupaj z duhovnikom pri\u010dnejo pot razlo\u010devanja. Kot velja za vsako spoved, za vsak greh, mora duhovnik oceniti ali obstajajo vsi pogoji za to, da gre za smrtni greh. Tistim mojim kolegom, ki so glede Amoris laetitia uporabljali zelo te\u017eke besede, \u017eelim povedati, da je tudi Pij X. \u2013 ki ni bil ravno modernisti\u010dni pape\u017e \u2013 v svojem katekizmu poudaril, da je za smrtni greh potrebna te\u017eka materija, a tudi popolna privolitev in jasno spoznanje, to pomeni, popolna svoboda, \u010de domnevamo popolno odgovornost za to, kar sem storil.\u00ab<\/p>\n Zakaj je to tako pomembno, kar zadeva temo, o kateri govoriva?<\/em><\/p>\n \u00bbKer danes, v \u0161tevilnih primerih ni popolnega spoznanja. Veliko je kr\u0161\u010denih, ki niso bili evangelizirani. Kdo bi lahko rekel, da je v teh primerih, potrebno spro\u017eiti proces ni\u010dnosti zakona. Da, to je res, \u010deprav moramo vedeti, da v \u0161tevilnih delih sveta ni lahko priti do cerkvenih sodi\u0161\u010d in ni vedno lahko najti resnice. \u017divimo v svetu ranjenih dru\u017ein, ranjenih ljudi, ljudi, ki se lahko znajdejo v situacijah, iz katerih ne morejo. Upo\u0161tevati je potrebno vse to in jim pomagati iz situacije greha na pot, in to tako, da s tem ne delamo nasilja zakoncu, ki jih spremlja v drugem zakonu in ki jim je bil blizu v najte\u017ejih trenutkih njihovega \u017eivljenja: pomislimo na primer matere z majhnimi otroki, ki jo je zapustil mo\u017e in ki se je zdru\u017eila z mo\u0161kim, ki je prevzel skrb za te otroke. Govorimo o primerih, ki zahtevajo razlo\u010devanje, ob\u010dutljivost, \u010dlove\u010dnost, so\u010dutje, vodenje\u2026\u00ab<\/p>\n In kaj je glavni namen tega, profesor?<\/em><\/p>\n \u00bbVpra\u0161anje je, na kateri to\u010dki tega procesa bo duhovnik podelil obhajilo? Ko bo menil, da so pogoji za to izpolnjeni, ne pa avtomati\u010dno in po bli\u017enjicah, pa tudi ne z loputanjem z vrati pred nosom preden osebni zgodbi ne bo resno prisluhnil. To je ideja Cerkve kot voja\u0161ke bolni\u0161nice, ki je pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku tako ljuba. \u010ce bi bili v bolni\u0161nici, v kateri zdravijo predsednika ZDA, bi pacient od\u0161el popolnoma ozdravljen, potem ko bi naredili vse potrebno. V voja\u0161ki bolni\u0161nici pa se le bla\u017ei rane.\u00ab<\/p>\n V kak\u0161nem odnosu je ta pogled z izro\u010dilom Cerkve?<\/em><\/p>\n \u00bbTa pogled je popolnoma v skladu z izro\u010dilom. Amoris laetitia pravi: upo\u0161tevajmo subjektivne pogoje greha tistih, ki so se lo\u010dili in sedaj \u017eivijo v novi zvezi. Gre za predvsem pastoralno vpra\u0161anje. Spomnim se Don Luigia Giussanija, ko je dejal: \u00bbSoditi morate dejanja, nikoli osebe, kajti to pripada Bogu.\u00ab Samo Bogu in malo spovedniku. O tem dokumentu sem prebral dramati\u010dne in nesprejemljive komentarje, \u0161e posebno glede opombe (k \u010dlenu 305, op.p).\u00ab<\/p>\n Se je potem z apostolsko spodbudo nekaj spremenilo?<\/em><\/p>\n \u00bbSeveda se je nekaj spremenilo! A nista se spremenila ne morala ne nauk o nerazveznosti zakona. Spreminja se pastoralna disciplina Cerkve. Do v\u010deraj se je za greh, ki ga je storil lo\u010deni in ponovno poro\u010deni, predpostavljala popolna krivda. Sedaj bo tudi pri tem grehu upo\u0161tevan subjektivni vidik kot je v primeru umora, nepla\u010devanja davkov, izkori\u0161\u010danja delavcev in za vse ostale grehe, ki jih delamo. Duhovnik poslu\u0161a in tudi oceni olaj\u0161evalne okoli\u0161\u010dine. Ali te okoli\u0161\u010dine spremenijo naravo situacije? Ne, lo\u010ditev in nova zveza ostajata objektivno slabi. Ali te okoli\u0161\u010dine spremenijo odgovornost vpletenih oseb. Morda. To je treba razlo\u010diti.\u00ab<\/p>\n Ali poudarek na subjektivnem vidiku lahko predstavlja tveganje za preobrat v subjektivizem?<\/em><\/p>\n \u00bbTo ni subjektivizem. To je po\u0161tena obravnava \u010dlovekove subjektivnosti. O njej je u\u010dil \u017ee Toma\u017e Akvinski: Nekaj ste naredili narobe, toda ne morete vselej predpostavljati, da ste v celoti odgovorni. Ta moralni nauk se je v svojem temelju pri\u010del na Kalvariji, ko kri\u017eani Jezus pravi: \u00bbO\u010de, odp\u00fasti jim, saj ne vedo, kaj delajo\u00ab (Lk 23,34).<\/p>\n Nekateri pravijo, da se bo s pripu\u0161\u010danjem ljudi, ki so v takih situacijah, k obhajilu, v dolo\u010denih primerih in po poti razlo\u010devanja, spremenil nauk Cerkve. Kaj mislite vi?<\/em><\/p>\n \u00bbTo ni stvar nauka. Nauk ostaja tak\u0161en kot je, kar zadeva pojmovanje, kaj je slabo in kaj ne. Govorimo o subjektivni odgovornosti in mo\u017enih olaj\u0161evalnih okoli\u0161\u010dinah. S tem, ko oznanjamo evangelij, se moramo vpra\u0161ati, kaj je treba re\u010di najprej in kaj pozneje. Jezus Janezu in Andreju ni najprej rekel: \u00bbIzpolnjujta zapovedi\u00ab, ampak \u00bbPridita in poglejta!\u00ab Ko je \u0161el sv. Pavel na atenski aeropag, je njegovo srce gorelo v jezi nad oltarji razli\u010dnim bo\u017eanstvom. Ko je stopil na tista tla, pa je Atencem dejal: \u00bbMo\u017eje Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobo\u017eni\u00ab\u2026 nato se je osredoto\u010dil na oltar neznanemu Bogu in oznanil Jezusa. Za\u010del je s tem. Kasneje je lahko dejal, naj druge oltarje odstranijo. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pravi, da Jezus ljubi vsakega mo\u0161kega in vsako \u017eensko, v katerikoli situaciji se znajde, in \u017eeli, da vsakega mo\u0161kega in vsako \u017eensko re\u0161i sre\u010danje z njim in objem njegovega usmiljenja. Nato sledijo zapovedi, toda ne smemo si dovoliti, da komurkoli zaradi napake, ki jo je v \u017eivljenju naredil, ta objem odtegujemo.\u00ab<\/p>\n Pa vendar, pape\u017e Janez Pavel II. se je boril proti situacijski etiki, ki temelji na subjektivnem vidiku?<\/em><\/p>\n \u00bbPri nekaterih pape\u017eevih (Fran\u010di\u0161kovih, op. p.) nasprotnikih vidim \u017eeljo, da bi ostali na ravni objektivnosti. Res je, da se je pape\u017e Wojtyla boril proti situacijski etiki, v kateri ni nobene objektivnosti, ampak le subjektivni namen. Ne gre za to: objektivna narava dejanja ostaja. Toda Janez Pavel II. ni nikoli pomislil, niti indirektno, da bi zanikal subjektivnost. Obstajajo gre\u0161ne situacije, katerim se je te\u017eko izogniti. \u017divimo v dru\u017ebi panseksualizma, v kateri je manj zavesti za dolo\u010deno eti\u010dno jasnost. Ker nekatere resnice vsi sprejemajo, je potrebna potrpe\u017eljivost in naporna pot. Ali obstajajo tveganja? Gotovo! Nekateri bodo morda mislili, da lo\u010ditev in nova zveza nista ve\u010d zlo; nekdo, ki je po lo\u010ditvi ostal zvest, bo pomislil, da so bile storjene dolo\u010dene napake; nekdo drug se bo bal tveganja, da bo vest postala \u0161ibkej\u0161a. Nedvomno ostajajo pastoralna tveganja. Zato je potrebno vodenje in razlaganje. Toda gre za pastoralno odlo\u010ditev. Nekateri lahko re\u010dejo, da je napa\u010dna, toda prosim, nehajmo z apokalipti\u010dnimi toni in nehajmo govoriti, da je pod vpra\u0161aj postavljen nauk o nerazveznosti, ko se soo\u010damo z izbiro, ki je povezana z disciplino podeljevanja zakramentov in ki sledi poti, ki jo je zastavil pape\u017e Janez Pavel II.<\/p>\n