V intervjuju z italijanskim katoli\u0161kim dnevnikom Avvenire, je Fran\u010di\u0161ek dejal: \u00bbEdinost se ustvarja postopoma, ker je edinost milost, za katero moramo prositi.\u00ab Komentiral je tudi kritike Amoris laetitiae: koncil je Cerkev privedel nazaj \u00bbk izviru\u00ab, to spreminja usmeritev kr\u0161\u010danstva pro\u010d od dolo\u010dene vrste legalizma, ki lahko postane ideolo\u0161ki. Nekateri tega \u0161e vedno ne morejo razumeti, stvari vidijo \u010drnobelo, \u010deprav smo poklicani, da v \u017eivljenju razlo\u010dujemo.\u00ab<\/em><\/p>\n \u00bbCerkev ni nogometna ekipa, ki si \u017eeli obo\u017eevalcev.\u00ab To je bil pape\u017eev odgovor na vpra\u0161anje Stafania Falasca, kolumnista za italijanski Avvenire, ki je s pape\u017eem naredil obse\u017een intervju ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja, ki se zelo osredoto\u010da na ekumenizem. Celotno besedilo je objavil navedeni katoli\u0161ki \u010dasopis. Med intervjujem je pape\u017e povezal dolo\u010den \u00bbkriticizem\u00ab uperjen proti njegovi posinodalni spodbudi Amoris laetitia z nepopolnim sprejemanjem II. vatikanskega koncila. Bralci se boste spomnili, da so nedavno \u0161tirje kardinali pape\u017eu poslali pismo z nekaterimi dubia (lat. dvomi), o tem dokumentu o dru\u017eini.<\/p>\n Amoris laetitia in legalizem<\/em><\/p>\n \u00bbCerkev obstaja zgolj kot orodje posredovanje Bo\u017ejega milostnega na\u010drta ljudem\u00ab, je Fran\u010di\u0161ek dejal za Avvenire. \u00bbMed koncilom je Cerkev \u010dutila, da je njena odgovornost biti \u017eivo znamenje O\u010detove ljubezni v svetu. V Lumen Gentium je \u0161la nazaj do za\u010detkov svoje narave, evangelijev. To prestavlja usmeritev Cerkve od dolo\u010dene oblike legalizma, ki lahko postane ideolo\u0161ki, k osebi Boga, ki je po u\u010dlove\u010denju svojega Sina postal usmiljenje. Nekateri tega \u0161e vedno ne razumejo,\u00ab je dejal Fran\u010di\u0161ek, ko se je skliceval na dolo\u010dene kriticizme uperjene proti Amoris laetitia: \u00bbstvari vidijo \u010drnobele, \u010deprav smo poklicani, da v \u017eivljenju razlikujemo. Koncil nam je to povedal, a zgodovinarji pravijo, da mora miniti stoletje, preden se koncil spremeni v telo Cerkve,\u2026 in mi smo \u0161ele na polovici.\u00ab<\/p>\n Sveto leto brez velikih gest<\/em><\/p>\n \u00bbTisti, ki spoznajo, da so zelo ljubljeni, pridejo iz svoje slabe samote, iz lo\u010denosti, ki jih vodi k temu, da bi druge in sebe sovra\u017eili. Upam, da so \u0161tevilni ljudje spoznali, da jih Jezus zelo ljubi in upam, da so mu dopustili, da jih je objel. Bo\u017eje ime je Usmiljenje in to je tudi njegova \u0161ibka to\u010dka.<\/p>\n Njegovo usmiljenje ga vodi k temu, da vedno znova odpu\u0161\u010da na\u0161e grehe. Rad pomislim na to, da ima Vsemogo\u010dni slab spomin. Ko enkrat odpusti, pozabi. Ker je vesel, da odpusti. To je tisto, kar \u017eelim. \u2026 Jezus ne pri\u010dakuje velikih gest, ampak le to, da si to dopustimo in da to cenimo. Sveta Terezija iz Lisieuxa, ki je cerkvena u\u010diteljica, na svoji \u00bbmali poti\u00ab k Bogu, govori o zapu\u0161\u010denosti otroka, ki nezaslu\u017eeno zaspi v naro\u010dju svojega o\u010deta in nas spominja, da dobroti ne smemo zapreti vrat. Bo\u017eja ljubezen in ljubezen bli\u017enjega gresta z roko v roki.\u00ab<\/p>\n Za jubilej \u00bbnisem imel na\u010drta<\/em><\/p>\n \u00bbNisem imel na\u010drta. Preprosto sem se pustil navdihniti Svetemu Duhu. Vse skupaj se je kar zgodilo. Pustil sem se voditi Duhu. Vse, kar je treba, je biti poslu\u0161en Svetemu Duhu, dopustiti mu, da naredi to, kar \u017eeli. Cerkev je evangelij, je delo Jezusa Kristusa. Ni pot idej ali orodje za potrjevanje teh idej. V Cerkvi se stvari zgodijo, ko nastopi pravi \u010das, ko se nekdo prepusti.\u00ab<\/p>\n \u0160iritev ekumenskih sre\u010danj<\/em><\/p>\n \u00bbTo je pot, ki se je za\u010dela med koncilom in se nadaljuje, postaja bolj intenzivna. Toda to je pot, to nisem jaz. To je pot Cerkve. Res je, sre\u010dal sem se z nad\u0161kofi in razli\u010dnimi predstojniki, toda tudi moji predhodniki so imeli svoja sre\u010danja s tem ali onim predstojnikom. Ni\u010desar nisem pospe\u0161eval. Hoja s katero napredujemo, daje vtis, da potujemo hitreje. Gre za aristotelovsko na\u010delo, da se gibanje pove\u010duje, ko se bli\u017ea konec, \u010de uporabim pojme fizike.<\/p>\n Bonboni patriarha Bartolomeja<\/em><\/p>\n \u00bbKo smo bili na otoku Lezbos, smo se na nekem mestu vsi sre\u010dali in sklonil sem se, da bi pozdravil majhnega de\u010dka. A ni se zanimal zame, gledal je za mano. Obrnil sem se okrog in videl zakaj: Bartolomejevi \u017eepi so bili polni bonbonov, in razdeljeval jih je otrokom, in se zabaval. To je Bartolomej, mo\u017e, ki je sposoben izvesti veliki pravoslavni koncil kljub vsem te\u017eavam, sposoben se je na visoki ravni ukvarjati s teolo\u0161kimi pogovori kot tudi biti z otroki. Ko je pri\u0161el v Rim, je \u017eelel biti v sobi, ki je zdaj moja. Edina stvar, ki jo je prosil, je bila, \u010de lahko zamenja sobo.\u00ab<\/p>\n Obto\u017ebe \u00bbprotestantizma\u00ab Cerkve (po pape\u017eevem obisku Lunda) <\/em><\/p>\n \u00bbZaradi tega nimam te\u017eav s spanjem. \u0160e vedno hodim po poti, ki so jo pred menoj za\u010deli drugi. Sledim korakom koncila. Ne glede na razli\u010dna mnenja, je vedno pomembno opaziti duha, v katerem so izra\u017eena. Kadar niso izra\u017eena v slabem duhu, nam pomagajo napredovati. V\u010dasih lahko takoj, ko kriticizmi sku\u0161ajo opravi\u010diti \u017ee dose\u017een polo\u017eaj, vidi\u0161, da so nepo\u0161teni in so narejeni v negativnem duhu, s ciljem ustvariti razdor. Takoj lahko vidi\u0161, da se nekatere oblike rigorizma pojavijo, ker ima nekdo neko umanjkanje in \u017eeli skriti svoje lastno nezadovoljstvo za neke vrste oklepom. \u010ce ste gledali film Babettino kosilo, boste opazili to nepopustljivo vedenje.\u00ab<\/p>\n Prakti\u010dni ekumenizem in teolo\u0161ke razprave<\/em><\/p>\n \u00bbNe gre za to, da bi nekaj prikrivali. Slu\u017eiti ubogim pomeni slu\u017eiti Kristusu, ker so ubogi Kristusovo telo. In \u010de ubogim slu\u017eimo skupaj, potem se kristjani povezujemo v dotikanju Kristusovih ran. Mislim, da Karitas lahko sodeluje z luteranskimi karitativnimi organizacijami, \u010de gre za obisk Lunda. To ni institucija, to je pot. Vztrajanje na ‘tem, da je nekaj treba delati v skladu z naukom’, in to postavljati v nasprotje ‘s pastoralno skrbjo’, ni ugla\u0161eno z evangelijem in ustvarja zmedo.\u00ab<\/p>\n Edinost med kristjani je pot<\/em><\/p>\n \u00bbEdinost ne pride po na\u0161i odlo\u010ditvi, da bi se zedinili, ker smo vsi na poti, na kateri sledimo Jezusu. Na tej poti, se lahko zdru\u017eujemo po Tistem, kateremu sledimo. Povezuje nas to, da sledimo Jezusu. Spreobrniti se, pomeni, da pustimo Gospodu, da \u017eivi v nas in deluje po nas. Tako postajamo povezani tudi na skupni poti oznanjevanja evangelija. S tem, ko hodimo skupaj in delamo skupaj, spoznavamo, da smo zdru\u017eeni v imenu Gospoda in da nismo mi tisti, ki ustvarjamo edinost. Spoznavamo, da je Sveti Duh tisti, ki nas spodbuja in vodi naprej. \u010ce ste poslu\u0161ni Svetemu Duhu, bo On tisti, ki vam bo povedal, kaj je naslednji korak, On bo naredil vse ostalo. Kristusu ne morete slediti, \u010de vas Duh ne vodi naprej s svojo mo\u010djo. Zato je Duh odgovoren za kr\u0161\u010dansko edinost. Zato pravim, da se edinost gradi na poti, kajti edinost je milost, za katero je treba prositi, in kot ponavljam, prozelitizem med kristjani je greh. Cerkev nikoli ne raste po prozelitizmu, ampak \u00bbpo privla\u010dnosti\u00ab kot je razlo\u017eil Benedikt XVI. Prozelitizem med kristjani je zato sam v sebi resen greh, ker nasprotuje sami dinamiki, kako postati in ostati kristjani. Cerkev ni nogometna ekipa, ki si \u017eeli obo\u017eevalcev.\u00ab<\/p>\n Bistvo ekumenizma<\/em><\/p>\n \u00bbIti skozi proces namesto zavzeti prostor je bistvo tudi ekumenske poti. V tem zgodovinskem trenutku v \u010dasu, je pot k edinosti trojna: vklju\u010duje skupno hojo po delih ljubezni, skupni molitvi in prepoznavanju skupne izpovedi vere, ki se izra\u017ea v mu\u010deni\u0161tvu v Kristusovem imenu, v ekumenizmu krvi. V tem vidite, da Sovra\u017enik sam prepoznava na\u0161o edinost, edinost kr\u0161\u010denih. Sovra\u017enik ima glede tega prav. In to so izrazi vidne edinosti. Skupna molitev je vidna. Skupno dobrodelno delo je vidno. Mu\u010deni\u0161tvo v imenu Kristusa je vidno.<\/p>\n Rak znotraj Cerkve<\/em><\/p>\n \u00bb\u0160e vedno mislim, da je rak Cerkve v tem, da drug drugega poveli\u010dujemo. \u010ce nekdo ne ve, kdo je Jezus Kristus ali ga ni \u0161e nikoli sre\u010dal, to \u0161e vedno lahko po\u010dne; toda \u010de je nekdo del Cerkve, in se giba v krogih, v katerih namerava gojiti in te\u0161iti svojo \u017eejo po mo\u010di in samopotrditvi, potem ta oseba trpi za duhovno boleznijo, vidi Cerkev kot samozadostno \u010dlove\u0161ko ustanovo, v kateri vse te\u010de po logiki ambicije in mo\u010di. Lutrova reakcija je bila zavra\u010danje podobe Cerkve kot organizacije, ki lahko napreduje brez Bo\u017eje milosti ali je prepri\u010dana, da ji je ta zagotovljena a priori. Ta sku\u0161njava graditi Cerkev, ki se sklicuje sama nase, ki kon\u010da v nesoglasjih in nazadnje v razdeljenosti, se vedno znova in znova vra\u010da.\u00ab<\/p>\n Pravoslavni in edinost, ki je obstajala med prvim tiso\u010dletjem<\/em><\/p>\n \u00bbPogledati bi morali nazaj na prvo tiso\u010dletje, to je vedno lahko vir navdiha. Ne gre za mehansko vra\u010danje nazaj v \u010das, ne za preprosto prestavljanje v vzvratno prestavo\u00ab: so vidiki, ki so \u0161e danes veljavni (\u2026). V prvih stoletjih so cerkveni o\u010detje vedeli, da Cerkev vedno \u017eivi od Bo\u017eje milosti. Zato \u2013 kot sem rekel tudi ob drugih prilo\u017enostih \u2013 so dejali, da Cerkev ne iz\u017eareva svoje lastne svetlobe in to imenovali \u00bbmysterium Lunae\u00ab, skrivnost lune. Ker Cerkev sveti, a ne odseva svoje lastne svetlobe. In ko Cerkev gleda preve\u010d vase namesto, da bi ostala osredoto\u010dena na Kristusa, se pojavijo razdori. To se je zgodilo po prvem tiso\u010dletju. Osredoto\u010danje na Kristusa nas osvobaja te navade in tudi od sku\u0161njave triumfalizma in rigorizma. In vodi nas na skupno pot poslu\u0161nosti Svetemu Duhu, ki nas vodi k edinosti.\u00ab<\/p>\n