\u00bbTisti, ki vidijo le meje, se \u010dutijo izgubljene v brez\u010dutnem vesolju. \u017divijo \u017eivljenjski stil obupanca. Tisti, ki vidijo meje kot mo\u017enosti, ki jih je mogo\u010de prese\u010di, \u017eivijo \u017eivljenjski stil upajo\u010dega. Resni\u010dno svobodo najdemo v ljudeh, ki sledijo temu, kar je filozof Paul Ricoeur imenoval ‘hrepenenje po mo\u017enem’.\u00ab<\/em> (Susan Muto, Blagoslovi, ki nam pomagajo biti<\/em>)<\/p>\n Ko vstopamo v december in nas ta vodi k praznovanju Kristusovega rojstva, smo povabljeni, da postanemo ljudje adventa, da ta sveti \u010das izkusimo s \u00bbhrepenenjem po mo\u017enem\u00ab. Na kratko, spominja nas, naj \u017eivimo v upanju.<\/p>\n V najtemnej\u0161em \u010dasu leta, pri\u017eigamo sve\u010de, da bi se spomnili Lu\u010di, ki je pri\u0161la na svet. Na najkraj\u0161i dan te\u017eimo tako k pri\u010dakovanju kot prepoznanju Boga z nami. Ko prihaja zima in ro\u017ee ovenijo in umrejo, v svoje domove prinesemo \u017eivo, sve\u017ei jelko, ki jo okrasimo z lu\u010dmi in svetle\u010dimi barvami, da bi nas spomnila na upanje prav s tem, da je v na\u0161i sredi \u017eiva in lepa.<\/p>\n Biti ljudje adventa pomeni, da Kristusov prihod naredimo za resni\u010dno navzo\u010d med nami, ne kot nek oddaljeni spomin, ampak kot klic v sedanji trenutek Njegove navzo\u010dnosti, ki je resni\u010den. Biti ljudje adventa pomeni, da ne ignoriramo bole\u010dine in teme tega sveta, ampak vse te resni\u010dnosti sprejmemo z zaupanjem, da je Nekdo pri\u0161el, prihaja, in bo spet pri\u0161el, da bi nas osvobodil dolge no\u010di greha.<\/p>\n Adventno upanje vstopa prav skozi bridkost greha, da bi nas spomnil na Bo\u017eje usmiljenje. Na\u0161 pogled na zemeljske skrbi razjasnjuje s tem, ko nas vabi, naj v temi vidimo lu\u010d. Stanje \u010dloveka blagoslavlja s spominom na to, da je popolnoma \u010dlove\u0161ki Bog osvobodil na\u0161o krhko \u010dlove\u0161kost. Advent je svet \u010das, v katerem hvale\u017eno spoznavamo, da so se na\u0161e kon\u010dne meje \u017ee sre\u010dale z ve\u010dno neomejenostjo.<\/p>\n Vsak dan, ko se zbudimo, se na novo soo\u010dimo s svojimi omejitvami, bodisi utrujenostjo zaradi no\u010di brez spanja, sve\u017eo bole\u010dino zaradi te\u017ekih odnosov ali spominom na na\u0161e padce in nadloge, s katerimi se bomo danes morali soo\u010diti. Toda to, da ostajamo v zaupanju, da smo krhki, zmotljivi otroci vsemogo\u010dnega in nezmotljivega Boga, nas naredi za ljudi adventa: ljudi, ki vidijo \u00bbmeje kot mo\u017enosti, ki jih je mogo\u010de prese\u010di\u00ab, ki verujejo, da je Bog \u2012 \u010dlovek \u017ee nad vsako \u010dlove\u0161ko kon\u010dnostjo.<\/p>\n Kajti Betlehem je bil zares kraj kon\u010dnosti. Rev\u0161\u010dina, pomanjkanje, mraz in tema so bili porodni\u0161nica za Odre\u0161enikovo rojstvo \u2013 svet kraj, v in skozi katerega je vstopil Prese\u017eni in napolnil trdo resni\u010dnost z Bo\u017ejo navzo\u010dnostjo. Tu je Bog, v skrajni rev\u0161\u010dini, ponudil svetlobo zvezde, da bi odprl slepe o\u010di, telo otroka zakrknjenim srcem, ti\u0161ino in samoto no\u010di, da bi ves \u010dlove\u0161ki rod umiril v prebujenju. Tu vode devi\u0161kega naro\u010dja vodijo v novo stvarstvo \u2013 prina\u0161ajo ne le \u017eivljenje, lu\u010d, upanje, ampak tudi zdravilo za vsako \u010dlove\u0161ko omejenost, ki jo lahko dose\u017ee le po neskon\u010dni mo\u010di.<\/p>\n Advent \u00bbnas usposablja, da upamo v (Bo\u017ejo) nepredvidljivo velikodu\u0161nost do \u010dloveka\u00ab (Muto). In to ne le pred dvatiso\u010d leti, ampak tudi danes in vsak dan.<\/p>\n Bomo dopustili adventu, da nas pritegne? Se bomo dotaknili in hranili ob bo\u017eanstvu, ki nas roti, naj se spomnimo Bo\u017eje neomejene mo\u010di, da ozdravi na\u0161o \u010dlove\u0161ko nemo\u010d? Se bomo na novo odprli Bo\u017eji navzo\u010dnosti, lu\u010di, ki sije skozi na\u0161o temo, in resni\u010dnosti, da je vsaka \u010dlove\u0161ka \u0161ibkost odpiranje za razodetje Bo\u017eje veli\u010dine?<\/p>\n