V nedavnem intervjuju pape\u017e Fran\u010di\u0161ek znova omenja svoj najljub\u0161i film, Babettino kosilo, iz leta 1987. Danski film je omenil, ko je spregovoril za Avenire, in ga izpostavil, ko je odgovarjal na vpra\u0161anja o tistih, ki so kritizirali njegova ekumenska prizadevanja. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je rigidno vedenje tistih, ki nasprotujejo njegovim ekumenskim naporom, primerjal strogim me\u0161\u010danom prikazanim v Babbettinem kosilu.<\/p>\n
To ni prvi\u010d, da se je pape\u017e skliceval na svoj najljub\u0161i film. Omenil ga je tudi v Amoris laetitia, s \u010dimer je Babettino kosilo postal verjetno prvi film, ki je sploh bil kdaj omenjen v pape\u0161kem dokumentu.<\/p>\n
Zakaj je pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku ta film tako pri srcu in ga vztrajno priporo\u010da? Kaj so duhovne lekcije, ki se jih lahko nau\u010dimo iz tega filma?<\/p>\n
Tu je kratek povzetek za tiste, ki si filma niste ogledali. Film se pri\u010dne v majhni protestantski vasi, ki jo je ve\u010d let vodil zelo strog pastor. Prepri\u010danja skupnosti so zelo puritanska, in vas naredijo za siv kraj, v katerem je komaj kaj veselja. Prebivalci so tako zelo zaskrbljeni glede izpolnjevanja \u0161tevilnih pravil, da se bojijo u\u017eivati v katerikoli izmed zemeljskih radosti.<\/p>\n
Po pastorjevi smrti so njegove h\u010dere prisiljene v vodenje hirajo\u010de se skupnosti. Upale so, da se bodo poro\u010dile, toda njihov o\u010de je bil glede poroke nepopustljiv in je vsem snubcem prepovedal pribli\u017eati se njegovim h\u010deram.<\/p>\n
Nekega dne je v mesto pri\u0161la Francozinja Babette in vse postavila na glavo. Medtem ko je kot gospodinja delala v vasi, je Babette odkrila, da je v Parizu zadela na loteriji in namesto, da bi vzela denar in se vrnila domov, vsega porabi za pravo \u00bbfrancosko praznovanje\u00ab.<\/p>\n
\u0160tevilni me\u0161\u010dani so se ob \u0161tevilni barviti vsebini pohuj\u0161evali in odklonili, da bi u\u017eili, kar je skuhala. Prepri\u010dani so, da je praznovanje \u00bbsatanska sku\u0161njava\u00ab in so trdno prepri\u010dani, da v hrani ne bi smeli u\u017eivati in da jih ta lahko pripelje v grozne grehe.<\/p>\n
Kakorkoli, ko so se posedli in pri\u010deli u\u017eivati \u0161tevilne jedi, so kmalu ugotovili, da se jim bo te\u017eje upreti kot so sprva mislili. Niso se mogli obvladati, pri\u010deli so odkrito u\u017eivati in bili na koncu Babette iskreno hvale\u017eni, da je odprla njihove o\u010di za preproste \u017eivljenjske radosti.<\/p>\n
Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je videl lepoto filma na razli\u010dne na\u010dine. Najprej je videl praznovanje kot primer resni\u010dnega veselja. V Amoris laetitia pi\u0161e: \u00bbNajve\u010dje radosti \u017eivljenja se porajajo, ko lahko osre\u010dimo druge, v predokusu nebes. Spomnimo se na posre\u010den prizor iz filma Babettino kosilo\u00a0 (Il pranzo di Babette), kjer velikodu\u0161na kuharica prejme hvale\u017een objem in pohvalo: \u00bbKako zelo bo\u0161 razveselila angele!\u00ab Dobrodejno in po\u017eivljajo\u010de veselje je v drugih vzbuditi zadovoljstvo in jih gledati, kako u\u017eivajo. Ta radost, ki je u\u010dinek bratske ljubezni, ni ugodje ne\u010dimrnosti nekoga, ki gleda samo nase, temve\u010d je radost tistega, ki ljubi, ki se veseli sre\u010de ljubljene osebe \u2013 radost, ki se izliva v drugega \u010dloveka in postane v njem rodovitna.\u00ab (AL 129)<\/p>\n
Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v Babettinem nesebi\u010dnem razdajanju vidi zgled, ki bi mu morali slediti. Babette ves svoj loterijski dobitek porabi za pripravo gostije, cele tedne na\u010drtuje obed ter i\u0161\u010de potrebne sestavine. To je veselje, za katerega pape\u017e Fran\u010di\u0161ek \u017eeli, da ga izkusimo, veselje, ki se ne osredoto\u010da na sebi\u010dne potrebe, ampak na veselje drugih.<\/p>\n
Drugi\u010d, pape\u017e Fran\u010di\u0161ek vidi film kot klic, da se odpremo delovanju Svetega Duha. V\u010dasih smo v sku\u0161njavi, da bi posnemali starozavezne farizeje in okrog svojih prepri\u010danj zgradili zid, se osredoto\u010dili na pravila, ki si jih je izmislil \u010dlovek, da bi za\u0161\u010ditil samega sebe. Pravila so gotovo potrebna, toda, ko z njimi postane\u0161 obseden in si izmi\u0161lja\u0161 vedno nova, ki nimajo povezave s srcem evangelija, se slepi\u0161 pred tem, kar Bog od nas \u017eeli, da storimo. To ni kritika desetih zapovedi ali dogem, ki se nikoli ne bodo spremenili, ampak pravil, ki jih delamo sami, da bi se za\u0161\u010ditili pred grehom. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek nas spodbuja k ponovnemu razmisleku o tem, kako morda Bog \u017eeli, da z usmiljenjem dose\u017eemo tiste, s katerimi ne sogla\u0161amo ali se z njimi bojimo navezati pogovor.<\/p>\n
Gre za film, ki poudarja \u017eeljo pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka po jubileju usmiljenja. Film izpostavlja potrebo po usmiljenju ne na ra\u010dun resnice, ampak v povezanosti z njo. Zdravica na koncu filma lepo povzema, zakaj je pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku ta film tako ljub:<\/p>\n
\u00bbPri\u0161el bo \u010das, ko se vam bodo odprle o\u010di.<\/p>\n
In ko bomo spoznali\u2026<\/p>\n
da je usmiljenje neskon\u010dno.<\/p>\n
Vse kar je potrebno je, da z zaupanjem \u010dakamo\u2026<\/p>\n
in ga s hvale\u017enostjo sprejmemo.<\/p>\n
Usmiljenje ne nalaga nobenih pogojev.<\/p>\n
In kljub temu!<\/p>\n
Vse, kar smo izbrali\u2026<\/p>\n
nam je bilo podarjeno.<\/p>\n
In vse\u2026<\/p>\n
kar smo zavrnili\u2026<\/p>\n
nam je bilo tudi podarjeno.<\/p>\n
Res, prejeli smo tudi to, kar smo zavrnili.<\/p>\n
Kajti usmiljenje in resnica spadata skupaj.<\/p>\n
In pravi\u010dnost in bla\u017eenost\u2026<\/p>\n
se bosta poljubila.\u00ab<\/p>\n
Na koncu je Babettino kosilo najljub\u0161i film pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka zato, ker nas izziva, da pogledamo preko nas samih in vidimo Bo\u017eje veselje in usmiljenje. To je film o nesebi\u010dnem slu\u017eenju drugim, ki ni vedno v skladu z od \u010dloveka postavljenimi pravili in ki lahko preobrne na\u0161 pogled na Bo\u017eje usmiljenje na glavo.<\/p>\n
Tako Philippa na koncu filma re\u010de Babette: \u00bbToda Babette, to \u0161e ni konec. V nebesih bo\u0161 velika umetnica, kakr\u0161no si je Bog \u017eelel, da postane\u0161. Kako zelo bo\u0161 razveselila angele!\u00ab<\/p>\n