Vsi smo se med odra\u0161\u010danjem ali v dobi odraslosti \u017ee sre\u010dali s smrtjo. Nekako vemo, da bomo tudi mi neko\u010d umrli, vendar je to zavedanje ve\u010dino na\u0161ega \u017eivljenja dale\u010d od nas. Prav zato nas smrt nekako vedno znova preseneti. Ob dejstvu smrti se lahko zate\u010demo v zanikanje, lahko pa o njej govorimo.<\/p>\n
Pripro\u0161njica pri Bogu<\/em><\/p>\n V spominu sem ohranil izku\u0161njo mlade dru\u017eine. Star\u0161a sta imela tri majhne otroke. Najstarej\u0161i je \u017ee hodil v osnovno \u0161olo, druga dva sta bila mlaj\u0161a. Nekaj mesecev po tem, ko je mamica zanosila, sta otrokom povedala, da bodo dobili sestrico. Otroci so bili novice silno veseli. Dva meseca pozneje se je zgodil nepri\u010dakovan zaplet in pri\u0161lo je do spontanega splava. Ko smo se sre\u010dali, mi je najstarej\u0161i fanti\u010d zaupal: \u00bbSestrica nam je umrla \u2026\u00ab. Star\u0161a sta otrokom razlo\u017eila, da je sestrica, ki so jo pri\u010dakovali, zbolela in umrla. Ko so se vsak ve\u010der zbirali k molitvi, so vedno dodali tudi pro\u0161njo zanjo. Ker je sedaj to mo\u017eno, so opravili tudi pokop. Nekaj dni po pogrebu so otroci pri\u0161li k meni in dejali: \u00bbDanes smo \u0161li na grob pri\u017egat lu\u010dko in smo molili za svojo sestrico.\u00ab<\/p>\n Star\u0161a sta otrokom smrt predstavila tak\u0161no, kot kristjani verujemo, da je. Povedala sta jim, da je sestrica od\u0161la k Bogu, ampak, da se bodo tam spet sre\u010dali z njo. Otroci se svoji sestrici v molitvi radi priporo\u010dajo. Nikoli nisem imel ob\u010dutka, da bi jih zagrenila \u017ealost. Njihova sestrica je postala in ostaja del njihove dru\u017eine. \u0160e ve\u010d – postala je tudi njihova pripro\u0161njica pri Bogu.<\/p>\n Star\u0161a sta morda nevede ravnala pravilno \u0161e glede ne\u010desa. Mlaj\u0161i otroci se odzivajo na situacije s podobnimi \u010dustvi kot ljudje okrog njih. Ker so videli, da sta star\u0161a ob tem \u017ealostnem dogodku ohranila mir, so ga la\u017eje ohranili tudi oni.<\/p>\n Kako smrt do\u017eivljajo otroci razli\u010dnih starosti?<\/em><\/p>\n Pri otrocih v obdobju od 9-13 let je dobro vedeti, da lahko ob smrti pride do \u00bbzapoznelih reakcij\u00ab. Otroci lahko ob smrti nekoga, ki so ga imeli radi, sprva reagirajo, kot da se ni ni\u010d zgodilo. Kasneje pa lahko zapadejo v globoko \u017ealost. Odrasli ravnamo druga\u010de. Najprej smo \u017ealostni, potem se \u017ealost z oddaljenostjo od dogodka po\u010dasi manj\u0161a. Zato si je za otroke v tem obdobju treba vzeti \u010das predvsem v tednih ali mesecih po pogrebu.<\/p>\n Z mladostniki od 13 do 18 let je pogovor o smrti lahko \u017ee zelo podoben pogovoru, ki ga imamo med seboj odrasli. Kljub temu je pri \u017ealovanju z mladostniki v\u010dasih te\u017eko komunicirati. Zelo je pomembno, da uspemo mladostnike vklju\u010diti v skrb za tiste, ki jih imajo radi, \u017ee v \u010dasu njihove bolezni in umiranja. \u010ce so jih pomagali hraniti, \u010de so jih lahko obiskovali in so v obdobju umiranja lahko zanje storili \u0161e kaj dobrega, jim je v \u010dasu \u017ealovanja ta zavest lahko v veliko tola\u017ebo in pomo\u010d.<\/p>\n \u017divljenje mora iti naprej<\/em><\/p>\n Toda ne pozabimo: kljub izgubi, ki nam jo vedno znova prinese smrt, mora \u017eivljenje iti naprej. \u017de kralj David s svojim zgledom u\u010di, da nas smrt ne sme prikleniti v nedelovanje, izoliranost od ljudi in brezplodno \u017ealovanje. Ko mu je zbolel sin, je kralj David zaradi de\u010dka prosil Boga. Strogo se je postil in spal na tleh. Sedmi dan je otrok umrl. Davidovi slu\u017eabniki so se mu bali povedati, da je otrok mrtev, kajti rekli so: \u00bbGlej, ko je bil otrok \u017eiv, smo mu govorili, pa ni poslu\u0161al na\u0161ega glasu. Kako naj mu \u0161ele povemo, da je otrok mrtev? Saj bo storil kaj hudega.\u00ab Ko je David spoznal, da je otrok umrl, se je okopal, namazilil in preoblekel ter \u0161el molit v tempelj. Ko je pri\u0161el domov, si je dal prinesti jedi in je jedel. Rekel je: \u00bbDokler je bil otrok \u017eiv, sem se postil in jokal, kajti rekel sem si: \u203aKdo ve, ali se me Bog ne usmili in otrok ostane pri \u017eivljenju?\u2039 Toda zdaj je mrtev. \u010cem\u00fa bi se postil? Ali ga lahko spet pripeljem nazaj? Jaz pa\u010d pojdem k njemu, on pa se ne bo vrnil k meni.\u00ab (Prim: 2 Sam 12, 16-23)<\/p>\n Neka \u017eena je mesec dni po smrti svojega mo\u017ea dejala: \u00bbRada sem ga imela in bil mi je velika opora. Toda jaz moram sedaj \u017eiveti naprej \u2026\u00ab Pri tem ji je pomagala zavest, da lahko \u0161e veliko dobrega naredi za druge. To ji je pomagalo, da je ohranila \u017eivljenjski optimizem in da je ostala povezana s soljudmi.<\/p>\n