Zadnje tedne sem porabila ure za urejanje \u2026 \u0161olskih potreb\u0161\u010din in knjig za mojih pet \u0161oloobveznih otrok. Najmanj 556-krat sem sitnarila, naj kon\u010dajo poletno branje, izbrala sem nove \u0161olske torbe z barvnim potiskom, zvezke z nalepkami, mape in bloke z razdelki\u2026<\/p>\n
Pa tudi zve\u010der le\u017eala v postelji zaskrbljena za prihodnost najinih otrok.<\/p>\n
Skrbelo me je, ali sva se odlo\u010dila za vpis najinih otrok v pravo \u0161olo \u2026 Ko sem se utrudila zaradi skrbi glede tega, me je skrbelo, ali bodo otroci lepo sprejeli u\u010ditelje in njihove prijatelje, kako bodo pre\u017eiveli \u0161olsko leto.<\/p>\n
Biti star\u0161 je te\u017eko.<\/p>\n
Nekje sem prebrala, da je novo \u0161olsko leto za star\u0161a primeren \u010das za nove odlo\u010ditve \u2013 tako kot soo\u010denje z nerealisti\u010dnimi cilji, ki smo si jih zadali 1. januarja po tednih razvajanja. Ideja mi je bila v\u0161e\u010d, saj nujna priprava na za\u010detku novega \u0161olskega leta sama vodi k star\u0161evskemu razmisleku.<\/p>\n
Kaj sem v preteklem letu naredila dobro? Kje mi ni uspelo? Kako naj pomagam svojim otrokom, da bodo uspeli? Na katerih podro\u010djih bi jim morala pomagati, da se dolo\u010denim stvarem izognejo.<\/p>\n
\u010ceprav vem, da preve\u010d skrbim, se v\u010dasih ne morem obvladati. Zato sem si pripravila \u0161tiri re\u0161itve, kako prepustiti svojo skrb za to, da bi moji otroci \u010das \u0161olanja pre\u017eiveli bolje kot jaz.<\/p>\n
Sama pogosto razmi\u0161ljam o spremembi na\u010dina \u0161olanja, \u0161e posebno, kadar imam slab dan, a v tistem trenutku ne razmi\u0161ljam dovolj o pravilnosti te odlo\u010ditve, ker je moja trenutna naloga jasna. Zagotovo bom o tem razmislila kasneje, a vedno v trenutkih, ko bom sposobna jasno razmi\u0161ljati o dobrih in slabih straneh te odlo\u010ditve. Do takrat bom vztrajala pri sprejeti odlo\u010ditvi.<\/p>\n
Ta pristop se uporablja, kadar razmi\u0161ljate o dilemi, ali bi otroke \u0161olali doma ali jih poslali v \u0161olo.<\/p>\n
Ali va\u0161 otrok v prvih tednih ne mara u\u010ditelja?<\/p>\n
Ali pa otroka, ki sedi poleg njega?<\/p>\n
Vse je v redu, po\u010dakajte nekaj tednov. Vse skupaj se bo morda re\u0161ilo samo po sebi, in otrok bo vzljubil novo situacijo v \u0161oli.<\/p>\n
Morda pa to ni celotna slika?<\/p>\n
Ko sem sodelovala z u\u010ditelji, se je izkazalo za koristno, da sem z vpra\u0161anji spodbujala dialog. Enako pomembno je poslu\u0161ati u\u010diteljevo mnenje namesto, da sama preprosto posredujem svoje mnenje.<\/p>\n
Znova in znova moram spomniti samo sebe, da si ljudje, ki pou\u010dujejo moje otroke, \u017eelijo, da bi ti uspeli. Na\u010din, na katerega usmerjajo moje otroke, je morda druga\u010den kot moj, toda odrasli, ki ima neko odgovornost, ima obi\u010dajno dobre namene.<\/p>\n
Zato sem pripravila zabavo s pi\u0161koti in povabila vse deklice. Popoldne so pre\u017eivele ob obilici sladkornega obliva, ki ga je bilo najti na pi\u0161kotih in po tleh.<\/p>\n
Potem, ko so se sre\u010dale, se moja h\u010derka ni ve\u010d prito\u017eevala nad napetostmi med deklicami.<\/p>\n