Dunajski kardinal Christoph Sch\u00f6nborn je izrazil odlo\u010dno nasprotovanje trditvam, da pape\u017eeva posinodalna apostolska spodbuda o zakonski zvezi in dru\u017eini nima zna\u010daja cerkvenega nauka in da je zato manj obvezujo\u010da. Povsem \u00bbo\u010ditno\u00ab je, da \u00bbRadost ljubezni\u00ab velja kot cerkveni nauk, saj gre za apostolsko spodbudo, je kardinal Sch\u00f6nborn dejal v pogovoru za najnovej\u0161o izdajo italijanske jezuitske revije Civilta Cattolica. Vse prej\u0161nje trditve o zakonski zvezi in dru\u017eini je zdaj potrebno brati v lu\u010di \u00bbRadosti ljubezni\u00ab, je poudaril dunajski nad\u0161kof, podobno kot se danes prvi vatikanski cerkveni zbor (1869-1870) razlaga v lu\u010di drugega koncila (1962-1965).<\/p>\n
Ameri\u0161ki kardinal Raymond Burke je posinodalni apostolski spodbudi odrekel zna\u010daj cerkvenega nauka in je besedilo ozna\u010dil kot osebno mnenje pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka. Kardinal Sch\u00f6nborn s svojo izjavo nasprotuje tudi nekdanjemu bolonjskemu nad\u0161kofu Carlu Caffarri in nem\u0161kemu kardinalu Walterju Brandm\u00fcllerju. Oba sta izrazila zahtevo, da je treba \u00bbRadost ljubezni\u00ab razlagati z vidika prej\u0161njih cerkvenih besedil, ker naj bi bili denimo Fran\u010di\u0161kovi zapisi o prejemanju obhajila za vnovi\u010d civilno poro\u010dene zakonce zelo nejasni. V tej lu\u010di obhajanje tak\u0161nih zakoncev \u0161e vedno ni dovoljeno.<\/p>\n
Pape\u017eeva apostolska spodbuda, objavljena v za\u010detku leto\u0161njega aprila (pred kratkim je bil predstavljen tudi prevod v slovenski jezik), je po Sch\u00f6nbornovih besedah \u00bbpristna lekcija svetega nauka\u00ab v skladu s sodobnim \u010dasom. Dunajski nad\u0161kof je \u0161e dodal, kako mu je kardinal Joseph Ratzinger kot prefekt vatikanske Kongregacije za nauk vere neko\u010d dejal, da naj ne bi vseh primerov vnovi\u010d civilno poro\u010denih zakoncev obravnavali po splo\u0161no veljavnem pravilu.<\/p>\n
Pape\u017e po Sch\u00f6nbornovih besedah z \u00bbRadostjo ljubezni\u00ab presega \u010drno-belo ravnanje v odnosu do zakoncev in dru\u017ein. Fran\u010di\u0161ek jasno zapi\u0161e, da ni \u00bbstroge meje med zakonskimi zvezami in dru\u017einami, ki delujejo dobro, ki so povezane, in tistimi, ki to niso\u00ab, je dunajski nad\u0161kof pojasnil v pogovoru za jezuitsko revijo.<\/p>\n
\u00bbPomembno dejstvo tega dokumenta je, da presega kategorije ‘regularnega’ in ‘neregularnega’\u00ab, meni kardinal Sch\u00f6nborn. Namesto tega pape\u017e govori o tem, da so vsi ljudje \u00bbna poti\u00ab in kot gre\u0161niki potrebujejo usmiljenje. Fran\u010di\u0161ek ne taji, da obstajajo ‘regularni’ in ‘neregularni’ polo\u017eaji, vendar ta pogled prese\u017ee, ker \u017eeli udejanjati evangelij.<\/p>\n
Kardinal Sch\u00f6nborn je obenem poudaril, da \u00bbRadost ljubezni\u00ab trdno temelji na tleh cerkvenega izro\u010dila, vendar nauk posodablja za dana\u0161nji \u010das. \u017de Janez Pavel II. je s svojo teologijo telesa in svojo vizijo dru\u017eine kot podobo troedinosti vpeljal novost v cerkveni nauk, ki je dotlej upo\u0161teval le \u010dlovekovo du\u0161o, ki naj bi bila ustvarjena po Bo\u017eji podobi. S pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom cerkveni nauk stopa korak dalje, ko se zakonu in dru\u017eini ne bli\u017ea \u00bbod zgoraj\u00ab, temve\u010d \u00bbod spodaj\u00ab. Usmerja \u00bbljube\u010d pogled v stvarnost, ki obsega tudi vse veselje in trpljenje \u010dloveka\u00ab, meni dunajski nad\u0161kof. Pape\u017e si \u017eeli, da bi ob tolikih \u00bbzahtevnih polo\u017eajih in ranjenih dru\u017einah\u00ab v pastoralni oskrbi vsak primer obravnavali posebej.<\/p>\n
Glede morebitnega obhajanja vnovi\u010d civilno poro\u010denih na podlagi \u00bbRadosti ljubezni\u00ab je kardinal Sch\u00f6nborn dejal, da bi v tem primeru lahko ravnali podobno kot pri pripadnikih vzhodnih Cerkva, ki \u017eelijo prejemati ta zakrament. Tudi tam prejemanje obhajila v dolo\u010denih polo\u017eajih \u00bbiz resne duhovne potrebe po ve\u010dnem zveli\u010danju\u00ab ni povsem izklju\u010deno, ne da bi s tem ustvarili \u00bbsplo\u0161no veljavno pot v cerkveni strukturi\u00ab ali privatizirali evharistijo. V tem smislu bi lahko razumeli tudi zapis v \u00bbRadosti ljubezni\u00ab, ki pravi, da vnovi\u010d civilno poro\u010deni \u00bbv dolo\u010denih primerih\u00ab smejo prejemati tudi \u00bbpomo\u010d zakramentov\u00ab.<\/p>\n
Vir: Kathpress<\/p>\n