Na\u0161 sveti o\u010de je spodbujevalec procesa in ne obvladovalec prostora<\/em><\/p>\n \u010ce \u017eelimo odkriti skrivnost logike svetega o\u010deta, moramo svoje misli osredoto\u010diti okrog fraze \u00bb\u010das je pomembnej\u0161i kot prostor.\u00ab<\/p>\n Ta skrivnostni izraz se pojavi v njegovi prvi in drugi okro\u017enici Lumen Fidei in Laudato si. Prisoten je tudi v njegovih apostolskih spodbudah, Evangelium Gaudium in najnovej\u0161i Amoris Laetitia. To temeljno na\u010delo je ve\u010d kot zgolj \u010dudna preobrnitev fraze, in je nelo\u010dljivo od same strukture pape\u017eeve globoke vizije o tem, kako je treba \u017eiveti. Je tudi klju\u010d do razumevanja njegovih namenov pri pisanju povzetka sinod v spodbudi Amoris laetitia.<\/p>\n V Lumen Fidei (\u010dl. 57) nam Fran\u010di\u0161ek pravi: \u00bbNe pustimo si ukrasti upanja. Ne dopustimo, da se upanje izgubi z neposrednimi re\u0161itvami in ponudbami, ki nas zadr\u017eujejo med potjo in ‘drobijo’ \u010das, ko ga spreminjajo v prostor. \u010cas je vedno nad prostorom. Prostor ovira postopke. \u010cas pa jih vodi v prihodnost in sili, da gremo naprej polni upanja.\u00ab<\/em><\/p>\n Za pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka je \u010das ve\u010dji od prostora, ker je pot k pristnemu \u010dlove\u0161kemu napredku \u00bbproces\u00ab, ki je sam funkcija \u010dasa. Ker je \u010das gibljiv in v gibanju, predstavlja klju\u010d izogibanju temu, da \u00bbobti\u010dimo\u00ab v prostoru, \u010de se tako izrazim. \u010ce bomo sku\u0161ali napolniti prostor s kratkoro\u010dnimi re\u0161itvami in togimi in stati\u010dnimi odgovori na probleme brez misli, kako se bomo res premaknili s te to\u010dke, bomo prekinili stik s \u010dasom in se prikraj\u0161ali bolj upanja polne prihodnosti.<\/p>\n V Evangelium gaudium, nam pape\u017e Fran\u010di\u0161ek podaja bolj podrobno razmi\u0161ljanje o tem, kaj misli s tem, da je \u00bb\u010das pomembnej\u0161i kot prostor\u00ab.<\/p>\n \u010cas je <\/em>pomembnej\u0161i<\/em> kakor prostor<\/em><\/p>\n \u00bb<\/em>222. Obstaja <\/em>stalna<\/em> napetost med polnostjo in omejitvijo. Polnost prebuja voljo, da bi jo povsem posedovali, medtem ko se nam omejitev zdi kot pred nas postavljena stena. \u00bb\u010cas\u00ab v \u0161ir\u0161em pomenu je v odnosu do polnosti, in sicer kot izraz <\/em>obzorja<\/em>, ki se odpira pred nami<\/em>, medtem ko je vsak posamezen<\/em> sedanji trenutek izraz <\/em>omejit<\/em>v<\/em>e<\/em>, v <\/em>zaprtem<\/em> prostoru. <\/em>Ljudje<\/em> \u017eivijo v napetosti med <\/em>vsakim posameznim trenutkom in <\/em>ve\u010djim<\/em>, svetlej\u0161im obzorjem<\/em> utopi\u010dne p<\/em>rihodnost<\/em>i<\/em>, ki nas priteguje kot poslednji temelj. Iz tega izhaja prvo na\u010delo<\/em>za napredek pri <\/em>graditvi ljudstva: \u010das je <\/em>pomembnej\u0161i<\/em> kakor prostor.<\/em><\/p>\n 223. To na\u010delo nam dovoljuje delovati dolgoro\u010dno, ne da bi hoteli za vsako ceno dosegati takoj\u0161nje <\/em>rezultate. P<\/em>omaga <\/em>nam <\/em>potrpe\u017eljivo prena\u0161ati te\u017eavne in neugodne polo\u017eaje ali sprejemati <\/em>neogibne <\/em>spremembe pri na\u0161i<\/em>h na\u010drtih<\/em>. Vabi nas, da sprejmemo napetost med polnostjo in omejitvijo, s tem da \u010dasu dodeljujemo prednost. Eden od grehov, ki jih ob\u010dasno opa\u017eamo v dru\u017ebenopoliti\u010dni dejavnosti, je v tem, da dajemo prednost prostoru pred \u010dasom in p<\/em>rocesi<\/em>. \u010ce dajemo prednost prostoru, se slepimo, \u010de\u0161 da smo vse re\u0161ili v sedanjosti in da ho\u010demo obvladati vse prostore mo\u010di in samopotrditve. S tem zamrznemo postopke in <\/em>si domi\u0161ljamo, da <\/em>jih ustavimo. Dajati prednost \u010dasu pomeni ukvarjati se s tem, da za\u017eenemo postopke namesto da bi posedovali prostore. \u010cas dolo\u010da prostore, jih osvetli in spremeni v \u010dlene verige, ki se stalno razteza, brez nazadovanja. Gre za to, da pospe\u0161ujemo dejanja, ki proizvajajo novo \u017eivahnost v dru\u017ebi in pritegnejo tako ljudi kot skupine, ki jih \u017eenejo naprej, da bi pri pomembnih zgodovinskih dogodkih obrodili sad. To naj se dogaja brez tesnobe, a z jasnimi prepri\u010danji in odlo\u010dnostjo.<\/em>\u00ab<\/em><\/p>\n V zgornjih odstavkih je jasno, da pape\u017e Fran\u010di\u0161ek \u017eeli, da se izognemo poskusom, da bi obvadovali zgolj prostore \u2013 hlastali po mo\u010di in nadzoru sedanjega trenutka \u2013 ampak, da bi namesto tega gradili na ljudeh, kar je vedno bolj zapleten in daljnoro\u010dnej\u0161i projekt.<\/p>\n Ta ideja je izrecno predstavljena v Laudato si, njegovi okro\u017enici o \u00bbskrbi za skupni dom\u00ab. Tu pi\u0161e: \u00bbKratkovidno utrjevanje oblasti ovira politiko pri ume\u0161\u010danju daljnose\u017enega okoljskega na\u010drta na dnevni red. Tako pozabljamo, da je ‘\u010das pomembnej\u0161i kakor prostor’, da smo torej le tedaj vedno bolj rodovitni, ko si prizadevamo za spodbujanje procesov, ne pa za obvladovanje vzvodov mo\u010di.\u00ab<\/em> (178)<\/p>\n Sveti o\u010de je izrazil to nasprotje med \u00bbprostorom\u00ab in \u00bb\u010dasom\u00ab v drugih govorih in nagovorih \u2013 ne gre zgolj za prilo\u017enostni kli\u0161e ali frazo.<\/p>\n Sedaj, ko smo si be\u017eno pogledali to vizijo, si lahko pogledamo kaj \u00bb\u010das je ve\u010dji kot prostor\u00ab pomeni v Amoris laetitia. \u010ceprav se izraz najbolj o\u010ditno pojavi v 3. \u010dlenu, najprej poglejmo, kaj o tem prav v \u010dlenu 261, kajti zadnji odlomek nam bo pomagal bolje razumeti pomen tega, ki se pojavi prej.<\/p>\n \u00bb261. Obsedenost ni vzgoja. Ne moremo nadzorovati vsake situacije, ki jo otrok lahko izkusi. Tu se potrjuje, da je ‘\u010das pomembnej\u0161i od prostora’\u00ab.<\/em> Z drugimi besedami: pomembnej\u0161e je za\u010deti proces kot obvladovati prostor.<\/p>\n Ta zadnji stavek je bistvenega pomena za pravilno razumevanje pomena fraze v uvodu:<\/p>\n \u00bbKer je ‘\u010das pomembnej\u0161i kot prostor’ bi rad, da je jasno, da ni potrebno, da se vse razprave o doktrinalnih, moralnih ali pastoralnih temah, urejajo s pomo\u010djo posredovanja cerkvenega u\u010diteljstva. Edinost nauka in prakse je v Cerkvi gotovo potrebna toda to ne onemogo\u010da razli\u010dnih na\u010dinov razlag nekaterih vidikov tega nauka ali izpeljevanja dolo\u010denih posledic iz slednjega. To se bo vedno dogajalo, saj nas Sveti Duh vodi v vso resnico (prim Jn 16,13), dokler nas ne uvede v vso Kristusovo skrivnost in nam omogo\u010di videti vse, kar dela.\u00ab<\/p>\n Tu je osnovna vrstica \u2013 na\u0161 O\u010de je tisti, ki spodbuja proces in ne tisti, ki obvladuje prostor. In vse pisanje tega sveta ga ne bo premaknilo bli\u017ee k temu, da bi obvladoval prostor s tem, da bi preprosto \u2013 in statisti\u010dno \u2013 objavljal dodatke \u00bbprostor napolnjujo\u010de\u00ab dekrete oz. potrditve obstoje\u010dega nauka ali prakse (tako kot je npr odrekanje prejemanja svetega obhajila za lo\u010dene in ponovne poro\u010dene, brez ni\u010dnosti zakona). Tega ne dela niti ne posku\u0161a delati. Amoris Laetitia je dokument, ki \u00bbspodbuja proces\u00ab – je povzetek dve leti trajajo\u010dega sinodalnega procesa. Ni poskus polnjenja prostora.<\/p>\n In sprejeti ga moramo kot takega. Medtem glede tega namigi in klju\u010di za razumevanje prihajajo od pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka samega. V svojem intervjuju za La Croix, 17. maja, pravi: \u00bbV posinodalni apostolski spodbudi (Amoris laetitia) sem sku\u0161al kar najbolj spo\u0161tovati sinodo. Tam ne boste na\u0161li kanoni\u010dnih predpisov kaj nekdo lahko naredi ali \u010desa ne sme\u2026 Gre za vedro, mirno razmi\u0161ljanje o lepoti ljubezni, kako vzgajati otroke, se pripraviti na zakon \u2026 Poudarja obveznosti, ki jih lahko v obliki smernic razvija Pape\u0161ki svet za laike.\u00ab<\/p>\n