Nedavna apostolska spodbuda pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka Amoris laetitia (Radost ljubezni) je na zelo lep, intimen na\u010din povzela, kaj bi morala biti teologija telesa kot zakonska in dru\u017einska duhovnost.<\/p>\n
Z resni\u010dno ne\u017enostjo pape\u017e ka\u017ee, kako je v intimnem vrtu \u010dlove\u0161ke dru\u017eine teologija telesa tista, ki prva vstopa na zemljo \u010dlove\u0161ke zgodovine in pomaga na\u0161im osebnostim rasti, dvigati se in cveteti v svetu. Zakon in dru\u017eina omogo\u010data, da se radost ljubezni utelesi.<\/p>\n
Za izhodi\u0161\u010de bom vzel nekaj misli iz Amoris laetitia, da poka\u017eem pet na\u010dinov, kako lahko za\u010dnemo utele\u0161ati to teologijo telesa v dru\u017eini. Za\u010dnimo s tem za\u010detnim sre\u010danjem, ki \u010dlove\u0161ko ljubezen naredi meso; ob\u010destvom ljubezni med mo\u0161kim in \u017eensko.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00bbEroti\u010dna razse\u017enost ljubezni \u2026 mora biti videna kot dar od Boga, ki bogati odnos zakoncev \u2026 \u00bb\u010dista, neponarejena potrditev\u00ab, ki razodeva \u010dudovite stvari, ki jih je sposobno \u010dlove\u0161ko srce. Tako se, \u010detudi zgolj trenutno, lahko po\u010dutimo, da se je \u00bb\u017eivljenje izkazalo za dobro in sre\u010dno<\/em>.\u00ab<\/em> (AL 152)<\/p>\n Pogosto sli\u0161imo, da je najbolj\u0161i na\u010din, kako ljubiti otroke v tem, da ljubimo njihovo mater ali o\u010deta, da ljubimo vir, iz katerega ta dru\u017eina izvira. Pokazati resni\u010dno pozornost zakoncu, biti hvale\u017een za \u00bb\u010dudovite stvari\u00ab v njem, o \u010demer govori pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, pomeni razodevati otrokom obraz ljubezni.<\/p>\n Kolikokrat v teku dneva se pojavijo nestrinjanja, pri\u010dakovanja so uni\u010dena ali pa preprosto pomanjkanje pozornosti med mamo in o\u010detom na obrazu dru\u017eine povzro\u010di gube nezadovoljstva? Zato ljubite svojega zakonca, prepoznavajte mo\u0161ko oz. \u017eensko skrivnost v domu in v va\u0161em srcu. Ta tiha ljubezen in njen spo\u0161tljiv pogled bosta glasno spregovorila in segla v daljno prihodnost, ko se bodo va\u0161i otroci spominjali, morda z obnovljenim upanjem, silhuete mame in o\u010deta v kuhinji, ali slone\u010dih na vhodu ali ne\u017enega poljuba na kav\u010du ali v kuhinji ali medsebojnega poslu\u0161anja. Te podobe bodo navdihovale njihova srca in spodbujale hrepenenje po podobni poklicanosti k ljubezni in ob\u010destvu v njihovem lastnem \u017eivljenju.<\/p>\n <\/p>\n \u00bbV dru\u017eini ‘ki jo lahko imenujemo doma\u010da Cerkev’, posamezniki vstopajo v cerkveno izku\u0161njo ob\u010destva med osebami, ki po milosti izra\u017ea skrivnost Svete Trojice\u2026 Cerkev je dru\u017eina dru\u017ein, nenehno se bogati z \u017eivljenji vseh teh doma\u010dih cerkva<\/em>.\u00ab<\/em> (AL 87)<\/p>\n Videti dru\u017eino kot doma\u010do cerkev pomeni na nek na\u010din povezati znamenja, simbole in izku\u0161nje \u017eupnijske cerkve v prostor in ritem \u017eivljenja doma. Pod va\u0161o streho bi moralo biti neke vrste sveto spo\u0161tovanje ljudi – v pozdravih, ki si jih izmenjate drug z drugim, v prostorih, kjer pre\u017eivljate skupni \u010das. Z besedami C. S. Lewisa: \u00bbTakoj za samim Najsvetej\u0161im zakramentom je tvoj bli\u017enji najsvetej\u0161i predmet, ki se predstavlja tvojim \u010dutom.\u00ab<\/em> Katoli\u0161ki dom bi moral imeti svete podobe: kri\u017e, podobe Svete dru\u017eine, Na\u0161e Gospe, sv. Jo\u017eefa (ro\u017eni\u00a0 venec v spalnici in blagoslovljeno vodo pred vhodnimi vrati).<\/p>\n Obenem moramo biti realisti\u010dni. Vonjave in zvonci \u00bbdoma\u010de cerkve\u00ab so precej druga\u010dni od tistih v \u017eupnijski cerkvi. \u00bb\u010cas ma\u0161e\u00ab se lahko nenadno spremeni in klic k molitvi pogosto ni na urniku ob istem \u010dasu kot angelovo \u010de\u0161\u010denje.<\/p>\n Bistvenega pomena je, da je ta prostor kraj, kjer lahko samodarovanje cveti. Miza za ve\u010derjo je v nekem smislu oltar, na katerega lahko polo\u017eimo svoje darove, delimo svoje talente. Zakonska postelja je ta visoki oltar, odet kot Presveto, v katerem se dogaja evharisti\u010dno darovanje samega sebe, ki daje meso poro\u010dnim obljubam. Kot je pape\u017e Benedikt XVI. zapisal v Duhu liturgije: \u00bbV evharistiji je ob\u010destvo, ki ustreza zdru\u017eitvi mo\u017ea in \u017eenske v zakonu. Tako kot onadva postaneta ‘eno meso’, v obhajilu lahko vsi postanemo ‘en duh’, ena oseba s Kristusom.\u00ab<\/em><\/p>\n Lahko bi rekli, da pri obeh – ob\u010destvu in zakonu – pride do neke vrste zau\u017eitja in rodovitnosti, ki izvira iz gostije darovanjske ljubezni.<\/p>\n <\/p>\n \u00bbOtroci potrebujejo simbole, dejanja in zgodbe\u2026 najbolje je, da njihovo lastno izku\u0161njo vere spodbujamo in jim zagotovimo privla\u010dna pri\u010devanja, ki zmagujejo s svojo \u010disto lepoto\u2026 Zato imajo trenutki dru\u017einske molitve lahko ve\u010dji vpliv pri evangelizaciji kot katerakoli verou\u010dna ura ali pridiga.\u00ab<\/em> (AL 288)<\/p>\n Vsak ve\u010der svoje otroke blagosloviva z blagoslovljeno vodo, in jih zaznamujeva z znamenjem kri\u017ea. Nato zmolim Aronovo molitev iz \u010cetrte Mojzesove knjige: \u00bbGospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obli\u010dje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obli\u010dje nadte in ti podeli mir.\u00ab<\/em> Nato dodam rahel objem in \u00bblahko no\u010d, ti si dar za nas\u00ab. Na njihove roke kanem kapljico di\u0161e\u010dega olja sivke ali vrtnice in izre\u010dem: \u00bbNaj ti Gospod da olja svojega veselja in zdravja in mo\u010di na du\u0161i in telesu.\u00ab <\/em>\u010ceprav so to majhna dejanja, bodo pustila spomin. Zakramentalni dotik, ki prina\u0161a darove stvarstva v dotik z njihovim telesom-osebo, njihovim resni\u010dnim jazom, jih pripravlja na bolj u\u010dinkovito sre\u010danje z zakramenti Cerkve, s Kristusom samim.<\/p>\n Kot je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek zapisal v Laudato si, 233, 235: \u00bbVesolje se razvija v Bogu, ki ga napolnjuje. Ko torej opazujemo list, stezo, roso, obli\u010dje reve\u017ea, se poglabljamo v skrivnost\u2026 Zakramenti so privilegiran na\u010din, s katerim si je Bog privzel naravo in jo preoblikoval v posrednico nadnaravnega \u017eivljenja. Obredni dogodek nas vabi, naj objamemo svet na neki drugi ravni. Voda, olje, ogenj in barve se z vso svojo simbolno mo\u010djo spreminjajo v hvalo.\u00ab<\/em><\/p>\n <\/p>\n \u00bbDru\u017eina je poklicana, da se zbira k dnevni molitvi, prebira Bo\u017ejo besedo, dele\u017ei v evharisti\u010dnem ob\u010destvu, tako raste v ljubezni in postaja vedno bolj sveti\u0161\u010de, v katerem prebiva Sveti Duh\u2026 Prenos vere na otroke, v smislu olaj\u0161evanja njenih izrazov in rasti, pomaga vsej dru\u017eini pri njenem poslanstvu evangelizacije. Naravno se pri\u010dne s \u0161irjenjem vere vsem okrog sebe, celo zunaj dru\u017einskega kroga.\u00ab<\/em> (AL 29,289)<\/p>\n Doma\u010da cerkev dru\u017eine je poklicana biti \u0161ola svetosti in vse drugo bo pri\u0161lo samo po sebi, za to pri\u010dajo \u0161tevilne izku\u0161nje. Po dru\u017einski vzgoji v veri postanemo kruh za vse. Kot pi\u0161e Mike Aquilina: \u00bbDru\u017eina je veliki katekizem, ki ga je Bog dal svetu. Vse \u017eivljenje se u\u010dimo, kako ga brati in ga v molitvi premi\u0161ljevati.\u00ab<\/em><\/p>\n Vsaka dru\u017eina, vsak dan nam daje prilo\u017enost, da veri damo vsebino, da objamemo telesna in duhovna dela usmiljenja, ki so dejanja darovanjske ljubezni usmerjena k \u010dlove\u0161ki osebi, sestavljeni iz telesa in du\u0161e. Od skrbi za otroka, menjavanja plenic, pomirjanja srca, ki se trese zaradi no\u010dne more, do \u017eivete izku\u0161nje, o kateri se odprto pogovarja z vpra\u0161ujo\u010dim najstnikom, poslu\u0161anjem i\u0161\u010do\u010dega dvajsetletnika ali nasveta mladoporo\u010dencu; vsak blagoslovljeni stik z osebo je dogodek, ki lahko u\u010di teologijo telesa. Kajti v vsaki besedi in dejanju govorimo: \u00bbLjubim te, slu\u017eim ti, pozoren sem na teologijo tvojega telesa in tvoj klic v ob\u010destvo z drugimi in z Bogom samim.\u00ab<\/em><\/p>\n \u017diveti, dihati katekizem dru\u017eine je pogosto bolj poslu\u0161ati, gledati, \u010dutiti kot pa dogmati\u010dne disertacije ali u\u010dne ure. Je teologija, ki diha skozi telo, navdihnjena z Duhom ljubezni.<\/p>\n <\/p>\n Iskreno povedano, zame in mojo \u017eeno Rebeko, poskusi \u00bbuspe\u0161no\u00ab \u017eiveti teologijo telesa z najinimi \u0161tirimi otroki, vsem manj\u0161imi od osmih let, lahko postanejo zmeda. Veselje ljubezni prodre globoko, toda mir prihaja v kratkih prebliskih, v\u010dasih v najkraj\u0161ih trenutkih med burnimi zahtevami mal\u010dkov. Toda Preg 24,16 pravi: \u00bbKajti sedemkrat pade pravi\u010dni in spet vstane\u00ab<\/em> (jaz bi to lahko mimogrede podvojil!).<\/p>\n Dojeti morava, da mora biti ideal, ki ga \u017eeliva dose\u010di, nekaj realnega. In zvestoba je bolj\u0161i cilj kot uspe\u0161nost. Kot je dejal pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ob koncu svetovnega sre\u010danja dru\u017ein leta 2015: \u00bbV dru\u017einah so te\u017eave. V dru\u017einah se prepiramo; v dru\u017einah v\u010dasih letijo kro\u017eniki, v dru\u017einah nam otroci povzro\u010dajo glavobole. Da ne omenjam ta\u0161\u010de. Toda v dru\u017einah \u2026 je vstajenje \u2026 dru\u017eina je tovarna upanja, upanja v \u017eivljenje in v vstajenje.\u00ab<\/em><\/p>\n V tem letu usmiljenja molimo za potrpe\u017eljivost in Bo\u017ejo milost, da nas bo Bog vodil skozi boje, padce in sre\u010do, ki so pogosto v na\u0161ih dru\u017einah prepleteni. \u017divimo \u00bbpashalno skrivnost\u00ab v in po na\u0161ih dru\u017einah in tako pomagajmo svetu okusiti in videti veselje ljubezni!<\/p>\n\n
\n
\n
\n