Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek se je v Vatikanu sre\u010dal z redovnicami iz Mednarodne zveze vrhovnih predstojnic. Med sre\u010danjem se je odvil dolg in spontan dialog, med katerim je sveti o\u010de odgovoril na njihova vpra\u0161anja. Le-ta so bila konkretna in neposredna, med drugim so se dotaknila mo\u017enosti \u017eenskega diakonata in razlogov, zakaj redovnicam ni dovoljeno pridigati med ma\u0161ami.<\/p>\n
Vloga \u017eensk v procesih odlo\u010danja<\/em><\/p>\n Prvo vpra\u0161anje je zadevalo vlogo \u017eensk v procesih odlo\u010danja v Cerkvi. Pape\u017e je dejal, da je njihova vklju\u010denost zares pre\u0161ibka in da je potrebno iti preko tega. Z ve\u010d vidikov v teh procesih namre\u010d ni nujno duhovni\u0161ko posve\u010denje. Kjer ni predvidena pastoralna pristojnost, povezana s svetim redom, je prisotnost \u017eensk, redovnic in laikinj, zelo pomembna, zlasti med samim oblikovanjem odlo\u010ditev \u2013 med premi\u0161ljevanjem in razpravo \u2013 ne le v samem izvr\u0161evanju kasneje. Kajti \u017eenski pogled na \u017eivljenje ali problem je druga\u010den od mo\u0161kega. Biti morata komplementarna.<\/p>\n \u017denske in pridiganje med ma\u0161ami<\/em><\/p>\n Glede mo\u017enosti, da bi \u017eenske lahko pridigale med ma\u0161ami, je pape\u017e pojasnil, da je razlika med pridigo, ki je del besednega bogoslu\u017eja, in pa pridigo med sveto ma\u0161o. Prvo ima brez te\u017eav lahko tudi \u017eenska, bodisi redovnica ali laikinja. V drugem primeru pa je pridiga povezana z vodenjem ma\u0161e kot celote besednega in evharisti\u010dnega bogoslu\u017eja, ki pripada Jezusu Kristusu. Duhovnik ali \u0161kof ma\u0161o vodi v Njegovem imenu. Gre torej za teolo\u0161ki in\u00a0 liturgi\u010dno-dogmatski problem.<\/p>\n Sku\u0161njavi feminizma in klerikalizma<\/em><\/p>\n Pape\u017e je redovnice na tem mestu spodbudil, da bi bile pozorne na dve sku\u0161njavi. Najprej na feminizem, saj vloga \u017eenske v Cerkvi ni del le-tega, temve\u010d je njena pravica \u2013 pravica kr\u0161\u010denke s karizmami in darovi, ki jih ji je dal Sveti Duh. Pasti v feminizem bi pomenilo omejiti pomen \u017eenske. Druga zelo mo\u010dna sku\u0161njava pa je klerikalizem. Danes ve\u010d kot 60 odstotkov \u017eupnij nima sveta za ekonomske zadeve in pastoralnega sveta. To pomeni, da jih vodi duhovnik s klerikalnim duhom, ki ne udejanja sinodalnosti. Slednja ni novost sedanjega pape\u017ea, saj omenjene svete zapoveduje cerkveno pravo. Pomembno se je zavedati, da sta duhovnik ali \u0161kof slu\u017eabnika skupnosti ter ne \u0161efa nekega podjetja. Vendar pa nevarnost klerikalizma podpirajo tudi laiki in redovniki, ki se pustijo \u00bbklerikalizirati\u00ab, in sicer zato, ker je tako bolj udobno.<\/p>\n Mo\u017enost stalnega diakonata za \u017eenske<\/em><\/p>\n V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da so \u017eenske \u017ee sedaj protagonistke slu\u017eenja reve\u017eem in bolnikom, odrinjenim na rob in umirajo\u010dim, verouka ter mnogih drugih cerkvenih slu\u017eb. Izhajajo\u010d iz tega in nana\u0161ajo\u010d se tudi na izvire kr\u0161\u010danstva so redovnice zastavile vpra\u0161anje mo\u017enosti stalnega diakonata za \u017eenske. Pape\u017e jih je spomnil, da starodavna vloga diakonis \u0161e sedaj ni povsem jasna. Verjetno so pomagale pri kr\u0161\u010devanju \u017eensk. Obenem pa je sveti o\u010de pokazal svojo razpolo\u017eljivost, da bi vpra\u0161anju posvetili uradno \u0161tudijsko komisijo.<\/p>\n Cerkev je \u017eenska<\/em><\/p>\n Ko je bila ponovno izpostavljena ve\u010dja vklju\u010denost redovnic v \u017eivljenju Cerkve, je pape\u017e poudaril nujnost, da so prisotne na posvetovanjih in zasedanjih vatikanskih dikasterijev, ki zadevajo njihove pristojnosti. \u017denski pogled namre\u010d obogati. Posve\u010dena \u017eenska je ikona Cerkve in Marije. Brez Marije pa ne bi bilo binko\u0161ti. Pape\u017e je dodal \u0161e poudarek, da je Cerkev \u017eenska, in sicer \u017eenska, ki je poro\u010dena z Jezusom Kristusom.<\/p>\n <\/p>\n Slu\u017eenje ni delo slu\u017ein\u010dadi<\/em><\/p>\n Nadalje je dejal, da se preko skrbi posve\u010denih \u017eensk za vse tako ali druga\u010de odrinjene na rob izra\u017ea materinskost Cerkve. Njihovo delo ne sme biti razumljeno na izkrivljen na\u010din… Kriterij v odlo\u010danju o delu redovnice mora biti torej slu\u017eenje, ki ni isto kot opravljanje dela slu\u017ein\u010dadi. Prvo je namre\u010d njena poklicanost, medtem ko drugo razvrednoti njeno \u017eivljenje in dostojanstvo.<\/p>\n Do sprememb preko razlo\u010devanja<\/em><\/p>\n V povezavi s teko\u010do reformo ve\u010d kongregacij in in\u0161titutov ter posledi\u010dne te\u017eave kanonske narave je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pokazal naklonjenost mo\u017enosti vnosa manj\u0161ih sprememb tako v konstitucije kot v cerkveno pravo. Vendar pa seveda le v primerih, ko gre za rezultat poglobljenega skupnega razlo\u010devanja pristojnih odgovornih. Proces razlo\u010devanja, ki se odvija skupaj s Svetim Duhom, se za\u010dne z molitvijo in dialogom, nato sledi konkretna ocena situacije. Je dar, za katerega je treba prositi. Pape\u017e je opozoril na nujnost dobre formacije glede razlo\u010devanja, ki ni preprosto povzetek razlogov za in proti. Podrobneje glede zakonika pa je \u0161e pojasnil, da je zgolj sredstvo in da ga je mogo\u010de spremeniti, kar se je v preteklosti \u017ee zgodilo.<\/p>\n Te\u017eko je re\u010di ‘za vedno’<\/em><\/p>\n Kar zadeva te\u017eavnost re\u010di \u00bbza vedno\u00ab, je sveti o\u010de zatrdil, da gre za zelo resen problem. Nana\u0161a se na sedanjo kulturo za\u010dasnega. Pri tem gre tako za zakonsko kot za posve\u010deno \u017eivljenje. Pri prvem je problemati\u010dna pomanjkljiva priprava na zakon. Kot bi bilo morda dobro nekoliko podalj\u0161ati skupno hojo pred poroko, bi se v primeru posve\u010denega \u017eivljenja lahko podalj\u0161alo obdobje za\u010dasnih zaobljub.<\/p>\n Denar in ubo\u0161tvo<\/em><\/p>\n Nadaljnje vpra\u0161anje je zadevalo vlogo pla\u010dila pri zakramentih. Denar je na\u010din, preko katerega zlahka vstopi hudi\u010d, \u010desar se ne sme pozabiti. Pohlep po denarju je prva stopnica do pokvarjenosti. Zveli\u010danje je zastonjsko, je dodal pape\u017e. Denar ni nikoli re\u0161itev za duhovne probleme. Sv. Ignacij je govoril, da je ubo\u0161tvo mati in zid posve\u010denega \u017eivljenja, saj pomaga rasti in varuje. Pomanjkanje ubo\u0161tva vodi v udobno \u017eivljenje in v fantaziranje. Kar zadeva denar je pape\u017e nato izpostavil \u0161e var\u010devanje, zdravo previdnost in nujnost posvetovanja glede ekonomskih zadev z ve\u010d kot le eno osebo.<\/p>\n Misti\u010dno \u017eivljenje da, biti mumija ne<\/em><\/p>\n Redovnice so zaradi svojega dela med reve\u017ei v\u010dasih opredeljene kot dru\u017ebene aktivistke. Pa vendar, \u010de karizma zahteva dolo\u010deno slu\u017eenje, je le-tega treba nadaljevati, ne glede na govorice ali obrekovanje. Biti preganjani je eden izmed blagrov. Res je, da mora vsaka posve\u010dena \u017eenska gojiti misti\u010dno razse\u017enost \u017eivljenja, a to ne pomeni biti mumija. Pomeni biti pogumna, a s poni\u017enostjo, razlo\u010devanjem, molitvijo in dialogom.<\/p>\n