Veliko je na\u010dinov, kako prodreti globlje v skrivnost Bo\u017ejega usmiljenja: iti k spovedi, prakticiranje pobo\u017enosti k Bo\u017ejemu usmiljenju, udele\u017eiti se duhovnih vaj itd. Toda temeljni na\u010din, kako vstopiti v leto Usmiljenja je dejansko prakticirati duhovna in telesna dela usmiljenja.<\/p>\n
Da bi to naredil, sem se ta konec tedna usedel s svojimi h\u010derkami in jih posku\u0161al u\u010diti o tem pomembnem izro\u010dilu na\u0161e katoli\u0161ke vere. Ker je moja najstarej\u0161a stara le \u0161tiri leta\u2026 sem kmalu moral sestopiti s stratosfere in dobiti material, ki ga lahko obvlada: pobarvanko.<\/p>\n
In ker je o telesnih delih usmiljenja Jezus sam pri Mt 25 precej neposredno obravnaval, sem ugotovil, da bo dobro, \u010de za\u010dnem s temi smernicami: 1. la\u010dne nasi\u010devati, 2. \u017eejne napajati, 3. nage obla\u010diti, 4. tujce sprejemati, 5. bolne obiskovati, 6. jetnike obiskovati, 7. mrtve pokopavati.<\/p>\n
Narisali in pobarvali smo seznam, ki nam bo pomagal izvr\u0161evati ta dela usmiljenja in jih izrezali in nalepili v ro\u010dno izdelano knji\u017eico, da bi nas ta pri tem vodila.<\/p>\n
Kar je tako ogrelo srce je bilo to, da je takoj pri\u010dela predlagatina\u010dine, ako bi lahko izvr\u0161evali dela usmiljenja.<\/p>\n
Nahraniti la\u010dne? Vedela je, kaj storiti: \u00bbMorda bi lahko pripravili nekaj hrane in jo dali ljudem, ki jo potrebujejo. Mi imamo veliko hrane, in lahko nekaj skuhamo. Kajne o\u010dka?\u00ab<\/p>\n
Ali, kako sprejemati brezdomce? \u00bbNo, o\u010dka, mislim, da bi v na\u0161i hi\u0161i na\u0161li prostor zanje. Potem, ko bi dobili denar, lahko dolgo var\u010dujejo, dokler ga ne bodo imeli dovolj za svojo hi\u0161o. Toda do takrat lahko ostanejo pri nas.\u00ab<\/p>\n
Moja najljub\u0161a, je bila njeno nedol\u017eno in prisr\u010dno branje \u00bbnage obla\u010diti\u00ab. Njena dvoletna sestra je pri\u0161la brez obleke in takoj je posko\u010dila, da jo oble\u010de med vzklikanjem: \u00bbNage obla\u010diti\u00ab, tako, da sem ji takoj pustil odkljukati tudi to.<\/p>\n
Po najini kratki u\u010dni uri, sva naredila na\u010drt, kako ta dela usmiljenja \u017eiveti prihodnja dva tedna.<\/p>\n
Ta teden sva pripravila nekaj hrane za dru\u017eino, ki je pravkar dobila dojen\u010dka in za\u010dela z \u00bbla\u010dne nasi\u010devati\u00ab.<\/p>\n
Obiskala sva tudi grob de\u010dka, ki sva ga z \u017eeno izgubila preteklo poletje in tako uresni\u010dila: mrtva pokopavati. Bilo je prvi\u010d, da je bila najina najmlaj\u0161a, na svoj mali na\u010din, zmo\u017ena razumeti, da ima pratca, ki ga ne more videti.<\/p>\n
Bil sem \u010disto navdu\u0161em, ko sem videl h\u010derino energijo in navdu\u0161enje nad uresni\u010devanjem seznama. Seveda bo izziv, da to ne bo projekt samo za dva tedna in da bomo ta dela vklju\u010dili v duhovno \u017eivljenje na\u0161e dru\u017eine. Toda najbolj presunljiva izmed vsega tega je bila izku\u0161nja, ko sem videl njeno popolno zaupanje v zmo\u017enost, da glede vsega tega nekaj narediva. Z vidika odraslega je tako lahko pomisliti, da nas problem lakote ali brezdomstva dale\u010d presega. Z dolo\u010denega zornega kota je to res. Sam teh problemov ne morem re\u0161iti. Toda kako pogosto nas to ustavi pri tem, da bi sploh kaj naredili.<\/p>\n
Moja h\u010di, vsaj prihodnja dva tedna ne bo zadovoljna z odgovorom: \u00bbNe.\u00ab Ko sem ji rekel, da je premlada, da bi obiskala koga v je\u010di, je dejala: \u00bbDobro, o\u010dka, potem bo\u0161 pa pa\u010d moral iti sam!\u00ab Kako bi se lahko sploh pogajal okrog tega?<\/p>\n
Res me osupne, kako pogosto mi otroci odpirajo o\u010di in srce za vero na nove na\u010dine. Jezus nam je prav zato moral re\u010di, naj bomo kakor otroci. Oni vedo, kako slu\u017eiti, z vso velikodu\u0161nostjo, ki so je sposobni le redki odrasli.<\/p>\n