<\/p>\n
Pape\u017eeva kateheza med splo\u0161no avdienco preteklo sredo je bila namenjena priliki o dobrem pastirju, ki si na svoja ramena nalo\u017ei izgubljeno ovco (glej Lk 15, 1-7). \u00bbTa podoba je od vedno predstavljala Jezusovo skrb za gre\u0161nike in Bo\u017eje usmiljenje, ki nikoli ne pristane na to, da bi se kdo izgubil\u00ab, je dejal pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in pojasnil, da priliko pripoveduje Jezus in tako pomaga razumeti, da njegova bli\u017eina gre\u0161nikom ne sme biti v pohuj\u0161anje. Nasprotno, v vseh mora izzvati vrsto premi\u0161ljevanj o tem, kako \u017eivimo svojo vero. Na eni strani vidimo gre\u0161nike, ki se pribli\u017eujejo Jezusu, na drugi pa u\u010ditelje postave in pismouke, ki se od njega zaradi tega obna\u0161anja odmikajo.<\/p>\n
<\/p>\n
Je pametno zapustiti devetindevetdeset ovac zaradi ene same?<\/em><\/p>\n V sredi\u0161\u010du prilike so trije liki: pastir, izgubljena ovsa in preostala \u010dreda. A dejaven je samo pastir in ne ovce. Edini pravi protagonist je torej pastir, vse je odvisno od njega. V priliko nas uvede vpra\u0161anje: \u00bbKdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v pu\u0161\u010davi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde?\u00ab Po pape\u017eevih besedah gre za paradoks, ob katerem lahko podvomimo v pastirjevo delovanje: Je pametno zapustiti devetindevetdeset ovac zaradi ene same? In to ne na varnem v staji, ampak v pu\u0161\u010davi! Po svetopisemskem izro\u010dilu je pu\u0161\u010dava mrtvo obmo\u010dje, kjer je te\u017eko najti hrano in vodo, kjer ni za\u0161\u010dite, ampak obstaja nevarnost zveri in razbojnikov. Kaj lahko stori devetindevetdeset neza\u0161\u010ditenih ovac?<\/p>\n Paradoks se nadaljuje: \u00bbko pastir najde ovco, si jo nalo\u017ei na ramena, gre domov, skli\u010de prijatelje in sosede ter jim pravi ‘Veselite se z menoj’\u00ab. Zdi se torej, da se pastir ne vrne v pu\u0161\u010davo k preostali \u010dredi. Zdi se, da je ob toliki osredoto\u010denosti na tisto eno ovco pozabil drugih devetindevetdeset. \u00bbA v resnici ni tako,\u00ab je pripomnil pape\u017e. Jezus nam \u017eeli povedati, da se nobena ovca ne sme izgubiti. \u00bbGospod ne pristane niti na to, da bi se izgubila ena sama ovca. Bo\u017eje delovanje je delovanje tistega, ki gre in i\u0161\u010de izgubljene otroke, da bi zatem lahko pripravil gostijo in se z vsemi veselil ob njihovi vrnitvi.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Bog ne odmetava ljudi<\/em><\/p>\n Kot je zatrdil pape\u017e, gre za \u00bbneukrotljivo \u017eeljo\u00ab: \u00bbNiti devetindevetdeset ovac ne more zaustaviti pastirja in ga zadr\u017eati zaprtega v staji.\u00ab Pastir bi si lahko rekel, \u010de je od devetindevetdesetih izgubljena samo ena, to ni tako velika izguba. Pa vendar gre iskat tisto eno, kajti zanj je vsaka ovca zelo pomembna; in to ravno tista, ki je v najve\u010dji stiski, najbolj zapu\u0161\u010dena, najbolj odvr\u017eena \u2013 on jo gre iskat. \u00bbUsmiljenje do gre\u0161nikov je slog, s katerim deluje Bog, in temu usmiljenju je popolnoma zvest. Ni\u010d in nih\u010de ga ne more odvrniti od njegove odre\u0161enjske volje,\u00ab je dejal pape\u017e. Bog ne pozna na\u0161e sedanje kulture odmetavanja. Bog nobene osebe ne odvr\u017ee, vse ljubi, vse i\u0161\u010de \u2026 enega po enega. Bog ne pozna izraza ‘odmetavanje ljudi’, ker je ves ljubezen in usmiljenje.<\/p>\n <\/p>\n Pastirja najdemo tam, kjer je izgubljena ovca<\/em><\/p>\n \u00bbGospodova \u010dreda je vedno na poti,\u00ab je nadaljeval sveti o\u010de. Ne poseduje pastirja, ne more se slepiti, da ga lahko zapre v svoje vzorce in strategije. \u00bbPastirja se bo na\u0161lo tam, kjer je izgubljena ovca. Gospoda je torej treba iti iskat tja, kjer nas on ho\u010de sre\u010dati, ne kjer mi mislimo, da ga bomo na\u0161li!\u00ab Na noben drug na\u010din se \u010dreda ne more ponovno zbrati, kot da sledi shojeni poti pastirjevega usmiljenja. Medtem ko pastir i\u0161\u010de izgubljeno ovco, ostalih devetindevetdeset spodbuja, da sodelujejo pri ponovni zdru\u017eitvi \u010drede. Ne samo ovca, ki jo pastir nese na ramenih, ampak vsa \u010dreda gre za pastirjem do njegove hi\u0161e, da bi se veselila s prijatelji in sosedi, je pojasnil pape\u017e.<\/p>\n <\/p>\n Tudi mi smo poklicani iti iskat izgubljene<\/em><\/p>\n Ob koncu kateheze je spodbudil, da bi o tej priliki morali pogosto premi\u0161ljevati, kajti v kr\u0161\u010danski skupnosti vedno nekdo manjka, od\u0161el je in pustil prazno mesto. V\u010dasih nam to jemlje pogum in za\u010dnemo verjeti, da gre za neizogibno izgubo, za bolezen brez zdravila. Takrat smo tudi v nevarnosti, da bi se zaprli v stajo, kjer ne bo vonja po ovcah, a bo smrdelo po zatohlem. Kristjani pa, je opozoril Fran\u010di\u0161ek, ne smemo biti zaprti, saj bomo za\u010deli smrdeti po zaprtih stvareh. Moramo izstopiti in se ne zapirati vase, v svoje male skupnosti in \u017eupnije. Po pape\u017eevih besedah do tega prihaja takrat, ko manjka \u00bbmisijonarskega zagona, ki nas vodi v sre\u010danje z drugimi\u00ab. Za Jezusa ne obstajajo popolnoma izgubljene ovce, kar moramo dobro razumeti, je poudaril: \u00bbZa Boga ni nih\u010de popolnoma izgubljen. Nikoli! Bog te i\u0161\u010de vse do zadnjega trenutka.\u00ab<\/p>\n Perspektiva je zatorej v celoti dinami\u010dna, odprta, spodbudna in kreativna. \u00bbSpodbuja nas, da izstopimo in gremo iskat, da se podamo na pot bratstva. Nobena razdalja ne more oddaljiti pastirja, nobena \u010dreda se ne more odpovedati bratu. Najti tistega, ki se je izgubil, je pastirjevo in Bo\u017eje veselje, a je prav tako veselje vse \u010drede! Vsi mi smo najdene ovce, zbrane z Gospodovim usmiljenjem; poklicani, da skupaj z njim zberemo vso \u010dredo!\u00ab je sklenil pape\u017e Fran\u010di\u0161ek.<\/p>\n