Andrew Clements, avtor nagrajene knjige Frindle, je svoj nagovor na Festivalu vere in pisanja na kalvinskem kolid\u017eu zaklju\u010dil z zgodbo, ki je premaknila vse, razen tistih s kamnitimi srci.<\/p>\n
Leta 2013, leto po streljanju na Osnovni \u0161oli Sandy Hook, so upravniki na \u0161oli izbrali Frindle za njihov bralni projekt. Frindle so izbrali ne le zato, ker je moralno opogumljal in bil zabaven, ampak tudi zato, ker ni vseboval nasilja in imen nobenega izmed umrlih otrok.<\/p>\n
In tako je \u0161olska uprava Clementsa povabila, naj u\u010dencem Sandy Hooka pride prebrat kak\u0161en odlomek. Ko je pripeljal na \u0161olsko parkiri\u0161\u010de in policistu pokazal svojo osebno izkaznico, je bil razumljivo zaskrbljen. Notri je sre\u010dal knji\u017eni\u010darko, ki se je potem, ko je poskrila u\u010dence, postavila med otroke in strelca.<\/p>\n
Nato je govoril z ravnateljem, ki je Clementsu dejal, naj med svojim govorom ne dela nenadnih gibov ali povzro\u010da hrupa, da ne bi prestra\u0161il travmatiziranih otrok. To je bilo \u017ealostno, je dejal Clements. Toda ko je otroke \u2013 ki so pre\u017eiveli nedoumljivo strahoto \u2013 sre\u010dal in jim bral, je bil Clements presene\u010den. Bili so tako veseli.\u00a0 V\u0161e\u010d jim je bilo branje in poslu\u0161anje.<\/p>\n
Novi \u0161olski moto za to leto je bil: Izberi ljubezen. In Clements je dejal, da je iz prve roke videl, kak\u0161no razliko je to povzro\u010dilo. Mladi u\u010denci so se dejavno trudili, da bi izbrali vero v ljubezen in dobroto.<\/p>\n
Ko so poslu\u0161ali Clementsovo pripovedovanje o Sandy Hooku, je poslu\u0161alstvo smrkalo in jokalo, a razumeli so tudi nekaj globljega. Clements je poudarjal, kako sta lahko literatura in pripovedovanje zgodb zelo u\u010dinkovita pou\u010devalna pripomo\u010dka in da je prepri\u010danje v te zgodbe (fiktivne ali resni\u010dne) lahko zdravilno.<\/p>\n
Clements pravi, da s fikcijo obi\u010dajno govorimo o \u00bbkoncu nevere\u00ab. Toda sam raje to dvojno negativno frazo postavlja v pozitivno in predlaga, da lahko svoje otroke u\u010dimo zgodbe o ljubezni, da bi v njih spodbujali vero, ne da bi jo odpravljali. Po njegovem mnenju je v tem velika mo\u010d in tola\u017eba \u2013 posebno za otroke \u2013 v uporabi zgodb kot poti verovanja v to, kar je ve\u010dje od posvetnih in tragi\u010dnih stvari, ki jih vidimo v \u017eivljenju.<\/p>\n
Tako kot so v ranjeni \u0161olski skupnosti izbrali ljubezen za vodnico k ozdravitvi in veselju, lahko star\u0161i izberejo zgodbe o ljubezni, da bi svojim otrokom pomagali verovati v Boga, v upanje, v mir in v dobroto. Vse to spodbuja prepri\u010danje, da bo na koncu \u00bbvse dobro\u00ab (kot je tako slavno povedala Juliana Norwi\u0161ka) in lahko vodi na\u0161e otroke k pozitivnemu in veselja polnemu \u017eivljenju.<\/p>\n
\u010ce upo\u0161tevamo Clementsove besede, so tu \u0161tirje na\u010dini, po katerih lahko svojim otrokom pomagamo verovati in \u017eiveti vero.<\/p>\n
<\/p>\n
U\u010dite jih<\/em><\/p>\n \u010ce \u017eelimo, da se bodo na\u0161i otroci nau\u010dili verovati, jih moramo seveda u\u010diti. Zato svoje otroke vodimo v \u0161olo in v cerkev. Toda to pou\u010devanje, seveda poteka tudi doma (\u010de ne \u0161e bolj) kot kjerkoli drugje. Za\u010dne se s star\u0161i.<\/p>\n Toda na\u010din, kako se otroci vere u\u010dijo od nas, se razlikuje od star\u0161a do star\u0161a. In ni vedno podobno temu, kako smo bili nau\u010deni pred leti.<\/p>\n Halee Gray Scott, mamica dveh otrok, z doktoratom v duhovni formaciji, pravi, da njena otroka posvetita svoj \u010das \u00bbpredanosti\u00ab vsako jutro, toda \u00bbnamesto, da bi brala, na you tubu gledata risanke svetopisemskih zgodb\u00ab.<\/p>\n Kara Hackert, koordinatorke sodelovanja otrok pri sveti ma\u0161i, spodbuja star\u0161e, naj vklju\u010dujejo vero v vsakdanjost \u017eivljenja. \u00bbKo greste hodit v naravo, jih opomnite na lepe ptice ali veveri\u010dke,\u00ab pravi Hackertova. \u00bbGovorite jim , kako \u010dudovito je stvarstvo in kako Bog skrbi zanj. Ko so otroci pono\u010di prestra\u0161eni, jih spomnite, da Bog bedi nad njimi in si vzemite trenutek za molitev, za tola\u017ebo in mir. Ko imate nekaj minut \u010dasa, se nagnetite skupaj in preberite zgodbo iz Svetega pisma.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n Govorite o tem (in bodite iskreni)<\/em><\/p>\n Halee Scott pravi, da je pomemben element, kako pomaga svojima h\u010derkama do vere, odprt in iskren pogovor z otroki o veri drugih ljudi.<\/p>\n \u00bbO drugih relligijah govorimo odprto in iskreno,\u00ab pravi Scottova. Moja najstarej\u0161a ima \u0161tiri res dobre prijateljice, in ena izmed njih je ateistka, ena muslimanka, ena budistka in ena kristjanka. Ravno v\u010deraj sem ji povedala zgodbo o Abrahamu, ki je o\u010de treh religij.\u00ab<\/p>\n Odkrito govoriti o veri drugih ljudi ni le prostor za odkrit pogovor, ki ga na\u0161i otroci potrebujejo. Vedeti morajo tudi za trenutke, ko smo se glede vere borili sami s seboj,\u00ab se strinja Hackertova.<\/p>\n \u00bbKo se zgodi nekaj, kar jih frustrira ali jim jemlje pogum, z njimi podelite nekaj \u010dasa o tem, ko ste se tudi sami tako po\u010dutili.\u00ab Hackertova pravi: \u00bbSvoje otroke moramo spomniti na to, da je iz tega slabega pri\u0161lo dobro. Dati jim moramo primere, ko se je to zgodilo v na\u0161em \u017eivljenju. Pripovedujte jim zgodbe iz Svetega pisma, ko so se ljudje borili, toda Bog je poskrbel, da se je dobro iz\u0161lo.\u00ab<\/p>\n <\/p>\n \u017divite jo<\/em><\/p>\n Ne glede na to, kako dobri so pogovori in zgodbe, pravi Hackertova, ne bi smeli kon\u010dati pri njih. \u00bbSpregovorite o te\u017eavah v svetu, in nadaljujte s spodbujanjem razmi\u0161ljanja, kako bi vi kot dru\u017eina lahko pomagali pri njihovem re\u0161evanju. Kaj lahko naredite, da pomagate kon\u010dati trpljenje nekoga?\u00ab<\/p>\n In nato Hackertova postavlja izziv: poi\u0161\u010dite enega od na\u010dinov, na katerega va\u0161a dru\u017eina lahko pomaga pri bole\u010dini ali krivici \u00bb\u2026in nato jo uresni\u010dite!\u00ab. \u00bbPrinesite ve\u010derjo sosedu, podpirajte otroka pri \u0161olanju, odnesite potreb\u0161\u010dine v zaveti\u0161\u010de za brezdomce, stre\u017eite v javni kuhinji\u2026\u00ab<\/p>\n S tem, ko boste svojo dru\u017eino vklju\u010dili v \u00bbdobra dela\u00ab, s tem ko boste prina\u0161ali pomo\u010d, upanje in ljubezen drugim v potrebi, se bodo na\u0161i otroci nau\u010dili videti vero v dejanju. Tako kot oni lahko pomagajo drugim, bodo pri\u010deli verjeti, da bodo tudi drugi pomagali njim.<\/p>\n <\/p>\n Bodite vzor<\/em><\/p>\n Clements je v svojem govoru star\u0161em povedal, da moramo za svoje otroke verovati \u00bbdokler ne bodo verovali sami\u00ab. \u010ceprav je govoril o zgodbah, se to nana\u0161a tudi na vero. Na\u0161i otroci bodo dvomili (tudi mi bomo), tako, da je na\u0161a naloga v\u010dasih verovati zanje. In v teh \u010dasih bodimo vzor, kaj pomeni \u017eiveti vero.<\/p>\n \u00bbVemo, da je to res. Na\u0161i otroci nas nenehno opazujejo, kaj delamo,\u00ab pravi Hackertova. \u00bbNa\u0161i otroci nas jemljejo za vzor vere. Ali smo vzor ljubezni? Ali izkazujemo prijaznost njim in drugim? Smo \u010dute\u010di do ljudi ali si dopustimo biti prezaposleni, da bi nam bili mar? Ali samo govorimo, da je molitev pomembna ali pa nas res vidijo moliti?<\/p>\n Kajti nenazadnje odgovori na ta vpra\u0161anja vplivajo na to, ali se na\u0161i otroci u\u010dijo verovati.<\/p>\n Ko \u017eivimo kot verna dru\u017eina in gojimo vero, svojim otrokom pomagamo \u017eiveti \u017eivljenje notranje mo\u010di in dobrote.<\/p>\n <\/p>\n Avtorica: Caryn Rivadeneira, Spodbujati vero pri na\u0161ih otrocih (Vir: Aleteia)<\/p>\n