<\/p>\n
Povzetek apostolske spodbude pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka: Amoris Laetitia (Radost ljubezni)<\/strong><\/p>\n Ni naklju\u010dje, da je bila posinodalna apostolska spodbuda \u00bbo ljubezni v dru\u017eini\u00ab Amoris Laetitia (AL) – Radost ljubezni, podpisana 19.marca, na praznik sv. Jo\u017eefa. Povzema sadove dveh sinod o dru\u017eini, ki ju je sklical pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v letih 2014 in 2015. Pogosto navaja njuni Zaklju\u010dni poro\u010dili; dokumente in u\u010denje svojih predhodnikov in njegove \u0161tevilne kateheze o dru\u017eini. Poleg tega, kot v prej\u0161njih dokumentih cerkvenega u\u010diteljstva, pape\u017e uporablja tudi prispevke razli\u010dnih \u0161kofovskih konferenc po svetu (Kenije, Avstralije, Argentine\u2026) in navaja pomembne osebnosti kot so Martin Luther King in Erich Fromm. Pape\u017e navaja celo film Babetina gostija, da prika\u017ee pojem zastonjskosti.<\/p>\n Uvod (1-7)<\/strong><\/p>\n Apostolska spodbuda je osupljiva zaradi svoje \u0161irine in razlage. Sedem uvodnih \u010dlenov razumljivo izpostavi kompleksnost teme in nujno potrebo po natan\u010dnem preu\u010devanju. Razli\u010dna posredovanja sinodalnih o\u010detov so oblikovala raznolik dragulj (AL 4) dragocen polieder, \u010digar vrednost mora biti ohranjena. Toda pape\u017e svari, da \u00bbni treba, da se vse razprave o doktrinalnih, moralnih ali pastoralnih temah, ureja po posredovanju cerkvenega u\u010diteljstva.\u00ab Zares, za nekatera vpra\u0161anja lahko \u00bbvsaka de\u017eela ali pokrajina \u2026 i\u0161\u010de re\u0161itve, ki so bolj prikladne za njeno kulturo ter ob\u010dutljive za njeno tradicijo in lokalne potrebe. Kajti ‘kulture so dejansko precej razli\u010dne in vsako splo\u0161no na\u010delo \u2026 je treba inkulturirati, \u010de naj bi ga spo\u0161tovali in uporabljali’\u00ab (AL 3). To na\u010delo inkulturacije se nana\u0161a na to, kako se probleme formulira in naslavlja. Z izjemo dogmati\u010dnih tem, ki jih je cerkveno u\u010diteljstvo dobro definiralo, nobenega od teh pristopov ni mogo\u010de \u00bbglobalizirati\u00ab. V svojem nagovoru ob koncu sinode 2015, je pape\u017e zelo jasno dejal: \u00bbKar se zdi normalno \u0161kofu na enem kontinentu, je \u010dudno in skoraj pohuj\u0161ljivo \u2013 skoraj! \u2013 za \u0161kofa na drugem kontinentu; kar je pojmovano kot kr\u0161enje pravila v eni dru\u017ebi je o\u010ditno in neprekr\u0161ljivo pravilo v drugi; kar je za nekatere svoboda vesti, je za druge preprosto zmeda.\u00ab<\/p>\n Pape\u017e jasno pravi, da se moramo predvsem izogniti sterilnemu soo\u010danju zahtev po spremembi in splo\u0161ni uporabi abstraktnih pravil. Zapi\u0161e: \u00bbRazprave po medijih, v dolo\u010denih publikacijah in celo med cerkvenimi slu\u017eabniki, se raztezajo od neskromne \u017eelje po popolni spremembi brez zadostnega razmisleka ali utemeljitve do pristopa, ki bi vse re\u0161il z uporabo splo\u0161nih pravil ali izvajal pretirane sklepe iz dolo\u010denih teolo\u0161kih razmislekov\u00ab (AL 2).<\/p>\n Prvo poglavje: \u00bbV lu\u010di Besede (8-30)<\/strong><\/p>\n Slede\u010d temu uvodu, pape\u017e v prvem poglavju za\u010denja svoje razmi\u0161ljanje s Svetim pismom, ki\u00a0 vklju\u010duje meditacijo o Ps 128 (ta se pojavlja tako v judovski poro\u010dni liturgiji kot pri kr\u0161\u010danskih porokah). Sveto pismo \u00bbje polno dru\u017ein, rojstev, ljubezenskih zgodb in dru\u017einskih kriz\u00ab (AL 8). To nas spodbuja k razmi\u0161ljanju o tem, kako dru\u017eina ni abstraktna ideja, ampak bolj prakti\u010dno \u00bbpodro\u010dje\u00ab (AL 16), ki je podprta z ne\u017enostjo (AL 28) in ki je bila obenem od za\u010detka soo\u010dena z grehom, ko se je odnos ljubezni spremenil v gospodovanje (prim. AL 19). Zato \u00bbBo\u017eja beseda\u00ab ni vrsta abstraktnih idej, ampak bolj vir tola\u017ebe in spremljanja vsake dru\u017eine, ki izku\u0161a te\u017eave ali trpljenje. Kajti ka\u017ee jim cilj njihovega potovanja\u2026\u00ab (AL 22).<\/p>\n Drugo poglavje: \u00bbIzku\u0161nje in izzivi dru\u017ein\u00ab (31-57)<\/strong><\/p>\n Izhajajo\u010d iz Svetega pisma, pape\u017e v drugem poglavju razmi\u0161lja o konkretni situaciji dru\u017ein. Medtem, ko ostaja \u00bbtrdno ukoreninjen v resni\u010dnosti izku\u0161enj dru\u017eine\u00ab (AL 6), se mo\u010dno naslanja tudi na Zaklju\u010dni poro\u010dili obeh sinod. Dru\u017eine se soo\u010dajo s \u0161tevilnimi izzivi, od migracij do ideolo\u0161kega zanikanja razlik med spoloma (\u00bbgender ideologije\u00ab) (AL 56); od kulture za\u010dasnosti do proti rojstvom naravnane miselnosti in vpliva biotehnologije na podro\u010dju oploditve; od pomanjkanja stanovanj in dela do pornografije in zlorabe mladoletnih; od nepozornosti do invalidnih oseb do pomanjkanja spo\u0161tovanja do starej\u0161ih; od pravnega ru\u0161enja dru\u017eine do nasilja nad \u017eenskami. Pape\u017e vztraja pri konkretnosti, ki je klju\u010dni koncept spodbude. In konkretnost, realizem in vsakdanje \u017eivljenje so tisti, ki delajo bistveno razliko med sprejemljivimi \u00bbteorijami\u00ab razlage stvarnosti in samovoljnimi \u00bbideologijami\u00ab.<\/p>\n Z navajanjem Familiaris consortio, Fran\u010di\u0161ek izjavlja, da \u00bbdelamo dobro, \u010de se osredoto\u010damo na konkretno resni\u010dnost, kajti ‘klic in zahteve Duha odmevajo v dogodkih zgodovine’, in po teh ‘more biti Cerkev vodena k jasnej\u0161emu razumevanju neiz\u010drpne skrivnosti zakona in dru\u017eine’\u00ab (AL 31). Nasprotno, \u010de ne uspemo sli\u0161ati resni\u010dnosti, ne moremo razumeti potreb sedanjega \u010dasa ali delovanja Duha. Pape\u017e opa\u017ea, da nebrzdani individualizem \u010dloveku ote\u017euje velikodu\u0161no darovanje drugemu (prim. AL 33). Tu je zanimiva slika te situacije: \u00bbStrah pred osamljenostjo in \u017eelja po stabilnosti in zvestobi gresta z roko v roki z rasto\u010dim strahom pred ujetostjo v odnosu, ki bi lahko oviral dosego svojih osebnih ciljev\u00ab (AL 34).<\/p>\n Poni\u017enost realizma nam pomaga izogniti se predstavljanju \u00bbdale\u010d preve\u010d abstraktnega in skoraj umetnega teolo\u0161kega ideala zakona, ki je preve\u010d oddaljen od konkretnih situacij in prakti\u010dnih mo\u017enosti resni\u010dnih dru\u017ein\u00ab (AL 36). Ta pretirana idealizacija, posebno, kadar nam ni uspelo vliti zaupanja v Bo\u017ejo milost, ni pripomogla\u00a0 k temu, da bi zakon naredila bolj za\u017eelen in privla\u010den, ampak ravno nasprotno. \u2026 Te\u017eko nam je zakon namesto kot do\u017eivljenjsko breme predstavljati kot dinami\u010dno pot k osebnemu razvoju in izpolnitvi.\u00ab Dolgo smo mislili, da dru\u017einam nudimo zadostno podporo \u00bbpreprosto s poudarjanjem \u00a0doktrinalnih, bioeti\u010dnih in moralnih tem, brez spodbujanja k odprtosti za milost\u00ab (AL 37). Spodbujajo\u010d k dolo\u010deni \u00bbsamokritiki\u00ab pristopov, ki so neprimerni za izku\u0161njo zakona in dru\u017eine, pape\u017e poudarja potrebo, da se oblikuje prostor za oblikovanje vesti vernikov v zapletenih situacijah: \u00bbPoklicani smo, da oblikujemo vest, ne da zamenjamo njih\u00ab. Jezus predlaga zahteven ideal, toda \u00bbnikoli ne kloni v izra\u017eanju so\u010dutja in bli\u017eine krhkosti posameznikov kot je Samarijanka ali \u017eena zasa\u010dena v pre\u0161u\u0161tvovanju.\u00ab (AL 38).<\/p>\n Tretje poglavje: Gledati Jezusa: Poklicanost dru\u017eine\u00ab (58-88)<\/strong><\/p>\n Tretje poglavje je posve\u010deno nekaterim bistvenim elementom u\u010denja Cerkve o zakonu in dru\u017eini. To poglavje je pomembno, ker njegovih 30 \u010dlenov natan\u010dno opisuje poklicanost dru\u017eine v skladu z evangelijem in kot je v teku \u010dasa potrjeno, s strani Cerkve. Predvsem poudarja teme nerazvezljivosti, zakramentalne narave zakona, prenos \u017eivljenja in vzgojo otrok. Pogosto so navajani: Gaudium et Spes II. vatikanskega koncila, Humanae Vitae Pavla VI. in Familiaris Consortio Janeza Pavla II.<\/p>\n Poglavje zagotavlja \u0161irok pogled tudi na \u00bbneurejene situacije\u00ab. \u010cetrto poglavje: \u00bbLjubezen v zakonu\u00ab (89-164)<\/strong><\/p>\n \u010cetrto poglavje obravnava ljubezen v zakonu, ki jo osvetljuje s hvalnico ljubezni svetega Pavla v 1 Kor 13,4-7. Ta uvodni \u010dlen je resni\u010dno skrbna, osredoto\u010dena, navdihnjena in poeti\u010dna razlaga Pavlovega besedila. Je zbirka kratkih odlomkov, ki skrbno in ne\u017eno opisujejo \u010dlove\u0161ko ljubezen v absolutno konkretnih pojmih. Kvaliteta psiholo\u0161kega vpogleda, ki ozna\u010duje to razlago, je presenetljiva. S psiholo\u0161ko sposobnostjo opazovanja pape\u017e\u00a0 v tem delu spodbude vstopa v \u010dustveni svet zakoncev \u2013 pozitivni in negativni \u2013 in eroti\u010dno razse\u017enost ljubezni. To je izjemno bogat in dragocen prispevek kr\u0161\u010danskemu zakonskemu \u017eivljenju, ki nima predhodnika v prej\u0161njih pape\u0161kih dokumentih.<\/p>\n Ta del se na kratko oddalji od \u0161ir\u0161ega, zaznavnega obravnavanja vsakodnevne izku\u0161nje poro\u010dne ljubezni. Pape\u017e odklanja, da bi slednjo presojali zgolj glede na idealne standarde: \u00bbNi potrebe, da bi dvema osebama z omejitvami nalagali ogromno breme, da morata popolnoma posnemati enost med Kristusom in Cerkvijo, kajti zakon kot znamenje je ‘dinami\u010den proces\u2026, ki postopoma napreduje v vedno ve\u010djem privzemanju Bo\u017ejih darov’\u00ab (AL 122). \u00bbZakonska ljubezen je najvi\u0161ja oblika prijateljstva\u00ab. Veselje v zakonu je zato mogo\u010de ob\u010dutiti tudi v te\u017ekih trenutkih, saj vklju\u010duje sprejemanje, da je zakon \u00bbme\u0161anica u\u017eitka in bojev, trenj in po\u010ditka, bole\u010dine in olaj\u0161anja, zadovoljitve in hrepenenj, nadlog in radosti, toda vedno na poti prijateljstva, ki poro\u010dene pare navdihuje, da skrbijo drug za drugega, ‘da pomagajo in slu\u017eijo drug drugemu’\u00ab (AL 126).<\/p>\n Poglavje se sklene z zelo pomembnim razmislekom o dalj\u0161i \u017eivljenjski dobi, kar pomeni, da mora tesen in izklju\u010den odnos trajati \u0161tirideset, petdeset ali celo \u0161estdeset let; posledi\u010dno mora biti za\u010detna odlo\u010ditev pogosto obnavljana (AL 163). Ko se fizi\u010dni izgled spreminja, se ljube\u010da privla\u010dnost ne zmanj\u0161a, ampak spremeni, kot se spolna \u017eelja s\u010dasoma preobrazi v \u017eeljo po povezanosti in vzajemnosti. Ni garancije, da bomo vse \u017eivljenje \u010dutili isto. Toda, \u010de se par skupaj pribli\u017ea \u017eivetemu in trajnemu \u017eivljenjskemu projektu, lahko drug drugega ljubita in \u017eivita kot eno u\u017eivajo\u010da obogatujo\u010do intimnost, dokler ju smrt ne lo\u010di\u00ab (AL 163).<\/p>\n Peto poglavje: \u00bbRodovitna ljubezen\u00ab (165-198)<\/strong><\/p>\n Peto poglavje je v celoti osredoto\u010deno na rodovitnost ljubezni. Na globoko duhoven in psiholo\u0161ki na\u010din govori o pozdravljanju novega \u017eivljenja, o pri\u010dakovanju nose\u010dnosti, o materinski in o\u010detovski ljubezni. Spregovori tudi o \u0161ir\u0161e pojmovani rodovitnosti, npr. pri posvojitvi, o tem, kako dobrodo\u0161el je prispevek dru\u017ein pri spodbujanju \u00bbkulture sre\u010danja\u00ab in o raz\u0161irjeni dru\u017eini, ki vklju\u010duje tete in strice, bratrance, sorodnike sorodnikov, prijatelje. Amoris laetitia se ne osredoto\u010da zgolj na t. i. \u00bbjedrne dru\u017eine\u00ab, ker se zelo zaveda dru\u017eine kot \u0161ir\u0161e mre\u017ee \u0161tevilnih odnosov. Duhovnost zakramenta zakona ima globok dru\u017ebeni zna\u010daj (prim. AL 187). In v tej dru\u017ebeni razse\u017enosti pape\u017e posebno poudarja posebno vlogo odnosov med mladimi in starej\u0161imi kot tudi odnose med brati in sestrami kot pripravo na odnose z drugimi ljudmi.<\/p>\n \u0160esto poglavje: \u00bbNekatere pastoralne perspektive\u00ab (199-258)<\/strong><\/p>\n V \u0161estem poglavju pape\u017e obravnava razli\u010dne pastoralne perspektive, ki imajo za cilj oblikovanje trdnih in rodovitnih dru\u017ein v skladu z Bo\u017ejim na\u010drtom. Poglavje v veliki meri uporablja Zaklju\u010dni poro\u010dili obeh sinod, kateheze pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in pape\u017ea Janeza Pavla II. Ponavlja, da dru\u017eine niso samo tiste, ki jih je potrebno evangelizirati, ampak tudi tiste, ki morajo evangelizirati. Pape\u017e ob\u017ealuje, \u00bbda posve\u010deni slu\u017eabniki pogosto niso usposobljeni za soo\u010danje s kompleksnimi problemi, s katerimi se danes soo\u010dajo dru\u017eine\u00ab (AL 202). Po eni strani je potrebno izbolj\u0161ati psiho-emocionalno oblikovanje bogoslovcev pri \u010demer morajo biti laiki, dru\u017eine in posebno \u017eenske bolj vklju\u010dene v duhovni\u0161ko formacijo (prim. AL 23), po drugi strani bi bila lahko koristna \u00bbizku\u0161nja raz\u0161irjene vzhodne tradicije poro\u010denega klera\u00ab ( AL 202).<\/p>\n Pape\u017e nato obravnava pripravo zaro\u010dencev na zakon; S spremljanjem parov v prvih letih zakonskega \u017eivljenja, vklju\u010dno s temo odgovornega star\u0161evstva; in tudi dolo\u010denimi zapletenimi situacijami in krizami, in ob tem poudarja, da ni potrebe, da prizadevanje za premostitev krize o\u0161ibi odnos med zakoncema; ampak ga lahko izbolj\u0161a, utrdi in napravi vino njune povezanosti \u0161e za zrelej\u0161e (AL 232). Analizirani so nekateri vzroki krize, med katerimi je poznej\u0161a \u010dustvena nezrelost (prim. AL 239).<\/p>\n Nadalje so omenjene osebe, ki so razvezane, lo\u010dene ali jih je partner zapustil. Spodbuda poudarja pomen nedavne reforme glede procedur, ki zadevajo ni\u010dnost zakona. Poudarja trpljenje otrok v konfliktnih situacijah in sklene: \u00bbLo\u010ditev je zlo in nara\u0161\u010dajo\u010de \u0161tevilo lo\u010ditev je zelo zaskrbljujo\u010de. Zato je na\u0161a najpomembnej\u0161a naloga z ozirom na dru\u017eine, okrepiti njihovo ljubezen, pomagati jim ozdraviti rane in delati za to, da bi prepre\u010dili \u0161iritev te drame na\u0161ega \u010dasa\u00ab (AL 246). Nato se dotika situacij zakona med katoli\u010danom in kristjanom druge veroizpovedi (me\u0161ani zakon) in med katoli\u010danom ter pripadnikom druge religije (zakon razli\u010dne vere). Ko gleda dru\u017eine s \u010dlani, ki imajo homoseksualna nagnjenja, poudarja, da jih je potrebno spo\u0161tovati in se vzdr\u017eati vsake krivi\u010dne diskriminacije in vsake oblike napadalnosti ali nasilja. Zadnji, pastoralno pomemben del poglavja: \u00bbKo nam smrt daje \u010dutiti svoje \u017eelo\u00ab, je posve\u010den temi izgube najdra\u017ejih in vdovstvu.<\/p>\n Sedmo poglavje: \u00bbK bolj\u0161i vzgoji otrok\u00ab (259-290)<\/strong><\/p>\n Sedmo poglavje je posve\u010deno vzgoji otrok: njihovi eti\u010dni formaciji, u\u010denju discipline, ki lahko vklju\u010duje kazen, potrpe\u017eljivemu realizmu, spolni vzgoji, prenosu vere in bolj splo\u0161no dru\u017einskemu \u017eivljenju kot vzgojnemu kontekstu. Prakti\u010dna modrost predstavljena v vsakem izmed \u010dlenov je presenetljiva, predvsem pozornost, ki jo posve\u010da postopnim malim korakom, \u00bbki jih je mogo\u010de razumeti, sprejeti in ceniti\u00ab (AL 271).<\/p>\n Posebno zanimiv in pedago\u0161ko temeljni je odstavek, v katerem Fran\u010di\u0161ek jasno izjavlja, da \u00bbobsedenost ni vzgoja. Ne moremo kontrolirati vsake situacije, ki jo otrok lahko izkusi\u2026 \u010ce so star\u0161i obsedeni s tem, da vedno vedo, kje so njihovi otroci in kontrolirajo vsako njihovo gibanje, bodo sku\u0161ali samo obvladati prostor. Toda to ni na\u010din vzgoje, utrjevanja in priprave njihovih otrok na soo\u010danje z izzivi. Kar je najpomembnej\u0161e, je sposobnost ljube\u010de pomagati jim odrasti v svobodi, zrelosti, vsestranski disciplini in resni\u010dni avtonomiji\u00ab (AL 260).<\/p>\n Pomemben \u010dlen o spolni vzgoji je naslovljen zelo izrazito: \u00bbDa spolni vzgoji\u00ab. Potreba je tu in moramo se vpra\u0161ati, \u00bbali se na\u0161e vzgojne ustanove soo\u010dajo s tem izzivom\u2026 v dobi v kateri je spolnost razvrednotena in osiroma\u0161ena.\u00ab Zdrava vzgoja mora potekati \u00bbznotraj \u0161ir\u0161ega okvira vzgoje za ljubezen, za vzajemno samopodaritev.\u00ab (AL 280). Besedilo svari, da izraz \u00bbvarna spolnost\u00ab podaja \u00bbnegativen odnos do naravnega rodovitnostnega namena spolnosti kot da bi bil morebitni otrok sovra\u017enik, pred katerim se je treba za\u0161\u010dititi. Ta na\u010din razmi\u0161ljanja spodbuja narcisizem in agresivnost namesto sprejemanja\u00ab( AL 283).<\/p>\n Osmo poglavje: \u00bbVoditi, razlo\u010devati in vklju\u010devati \u0161ibkost (291-312)<\/strong><\/p>\n Osmo poglavje je povabilo k usmiljenju in pastoralnemu razlo\u010devanju v situacijah, ki niso popolnoma skladne s tem, kar predlaga Gospod. Pape\u017e uporablja tri zelo pomembne glagole: voditi, razlo\u010devati in vklju\u010devati, ki so temeljnega pomena pri naslavljanju \u0161ibkih, kompleksnih ali neurejenih situacij. Poglavje vsebuje odlomke o potrebni postopnosti v pastoralni skrbi; pomenu razlo\u010devanja; normah in olaj\u0161evalnih okoli\u0161\u010dinah v pastoralnem razlo\u010devanju; in kon\u010dno o tem, kar pape\u017e imenuje \u00bblogika pastoralnega usmiljenja.\u00ab<\/p>\n Osmo poglavje je zelo ob\u010dutljivo. Pri branju slednjega se moramo spomniti na to, da je \u00bbnaloga Cerkve pogosto tak\u0161na kot poljske bolni\u0161nice\u00ab (AL 291). Tu se sveti o\u010de soo\u010da z izsledki sinode glede spornih tem. Ponovno potrdi, kaj kr\u0161\u010danski zakon je in dodaja, da \u00bbnekatere oblike zdru\u017eitve radikalno nasprotujejo temu idealu, medtem ko ga druge uresni\u010dujejo vsaj delno ali podobno\u00ab. Cerkev zato \u00bbne omalova\u017euje konstruktivnih elementov v tistih situacijah, ki \u0161e ne ustrezajo ali ne ustrezajo ve\u010d njenemu u\u010denju o zakonu\u00ab (AL 292).<\/p>\n Kar zadeva razlo\u010devanje glede \u00bbneurejenih\u00ab situacij, pape\u017e izjavlja: \u00bbMoramo se ‘izogniti sodbam, ki ne upo\u0161tevajo kompleksnosti razli\u010dnih situacij’ in nujno biti pozorni na to, kako ljudje trpijo zaradi svojega stanja\u00ab (AL 296). In nadaljuje: \u00bbGre za to, da dose\u017eemo vsakega \u010dloveka ali ponudimo pomo\u010d vsaki osebi, da najde svoj lasten na\u010din sodelovanja v cerkveni skupnosti, in tako izkusi dotik ‘nezaslu\u017eenega, brezpogojnega in zastonjskega usmiljenja’\u00ab (AL 297). In nadalje: \u00bbLo\u010deni, ki so na primer vstopili v novo zvezo, se lahko znajdejo v \u0161tevilnih situacijah, in jih ne bi smeli predal\u010dkati oz. ume\u0161\u010dati v preve\u010d stroge klasifikacije, ki ne pu\u0161\u010dajo nobene mo\u017enosti za primerno osebno in pastoralno razlo\u010devanje\u00ab (AL 298).<\/p>\n Pape\u017e v skladu s povzemanjem opazovanj \u0161tevilnih sinodalnih o\u010detov, izjavlja, da morajo biti \u00bbkr\u0161\u010deni, ki so lo\u010deni in civilno poro\u010deni, na najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine v ve\u010dji polnosti vklju\u010deni v kr\u0161\u010danske skupnosti in se obenem izogibati vsaki mo\u017enosti pohuj\u0161anja.\u00ab \u00bbNjihovo sodelovanje se lahko izra\u017ea v razli\u010dnih cerkvenih slu\u017ebah\u2026 Take osebe se ne smejo po\u010dutiti kot izob\u010deni \u010dlani Cerkve, ampak kot \u017eivi \u010dlani, ki so sposobni v Cerkvi \u017eiveti in rasti. \u2026 Ta vklju\u010denost je potrebna tudi v skrbi in kr\u0161\u010danski vzgoji za njihove otroke\u00ab (AL 299).<\/p>\n Bolj splo\u0161no, pape\u017e podaja izjemno pomembno izjavo za razumevanje usmeritve in pomena spodbude: \u00bb\u010ce upo\u0161tevamo neizmerno razli\u010dnost konkretnih situacij \u2026 je razumljivo, da ne sinoda ne ta spodbuda ne moreta biti pri\u010dakovani kot tisti, ki bi dali novo vrsto splo\u0161nih pravil, ki bi bili po svoji naravi kanoni\u010dni in bi jih bilo mogo\u010de uporabiti v vseh primerih. Kar je potrebno, je preprosto obnovljena spodbuda k odgovornemu osebnemu in pastoralnemu razlo\u010devanju posami\u010dnih primerov, s pomo\u010djo katerih lahko vsak vidi, da \u00bbstopnja odgovornosti ni v vseh primerih enaka\u00ab zato tudi za posledice ali u\u010dinke pravila ni nujno, da so vedno enaki.\u00ab (AL 300). Pape\u017e v globino razvija potrebe in zna\u010dilnosti poti spremljanja in razlo\u010devanja, ki je nujna za globok dialog med verniki in njihovimi pastirji.<\/p>\n Zato sveti o\u010de pri dolo\u010danju odgovornosti za dejanja spominja na razmislek Cerkve o \u00bbolaj\u0161evalnih dejavnikih in okoli\u0161\u010dinah\u00ab in se, opirajo\u010d se na svetega Toma\u017ea Akvinskega, osredoto\u010da na odnos med pravili in razlo\u010devanjem, ko pravi: \u00bbRes je, da splo\u0161na pravila spodbujajo dobro, ki ga nikoli ne smemo spregledati ali zanemarjati, toda v svoji formulaciji ne morejo tega zagotoviti absolutno za vse situacije. Obenem je treba re\u010di, da iz istega razloga to, kar je del prakti\u010dnega razlo\u010devanja v posameznih okoli\u0161\u010dinah, ne more biti povzdignjeno na raven pravila.\u00ab (AL 304).<\/p>\n \u00bbZato se duhovnik, kar zadeva ljudi \u017eive\u010de v neurejenih situacijah, ne sme zadovoljiti s preprosto uporabo moralnih zakonov, kot da bi bili ti kamni za metanje v \u017eivljenja ljudi. To bi govorilo o zaprtosti srca nekoga, ki je navajen skrivati se za u\u010denjem Cerkve in ki ‘sedi na Mojzesovi stolici in te\u017eke primere in ranjene dru\u017eine ob\u010dasno sodi vzvi\u0161eno in povr\u0161no.’\u00ab Zaradi pogojenosti in olaj\u0161evalnih okoli\u0161\u010din je mogo\u010de, da v objektivno gre\u0161ni situaciji \u2013 ki morda ne pomeni subjektivne krivde ali popolnoma subjektivne krivde \u2013 lahko oseba \u017eivi v Bo\u017eji milosti, ljubi in tudi raste v \u017eivljenju milosti in dobrote, medtem ko od Cerkve prejema pomo\u010d, ki ji pri tem pomaga. V dolo\u010denih primerih to lahko vklju\u010duje pomo\u010d zakramentov. Zato pape\u017e spominja duhovnike na to, naj spovednica ne bo mu\u010dilnica, ampak kraj sre\u010danja z Gospodovim usmiljenjem (Veselje evangelija, 44) in da evharistija ni \u00bbnagrada za popolne, ampak u\u010dinkovito zdravilo in hrana za \u0161ibke (n.d., 47) (prim. AL 305).<\/p>\n Zadnji del poglavja obravnava \u00bblogiko pastoralnega usmiljenja\u00ab. Da bi se izognil napa\u010dnemu razumevanju, pape\u017e Fran\u010di\u0161ek zelo poudarja: \u00bbda se Cerkev na noben na\u010din ne sme odpovedati predlaganju polnega ideala zakona, Bo\u017ejemu na\u010drtu v vsej njegovi veli\u010dini. Danes je bolj kot pastoralna skrb za polome pomemben pastoralni napor, da se zakone okrepi in se tako prepre\u010di njihov razpad\u00ab (AL 307).<\/p>\n Celotni pomen poglavja in duh, ki ga pape\u017e Fran\u010di\u0161ek \u017eeli dati pastoralnemu delu Cerkve, je dobro povzet v sklepnih besedah: \u00bbVernike, ki se znajdejo v zapletenih situacijah, spodbujam, da zaupno govorijo s svojimi pastirji ali drugimi laiki, ki so svoje \u017eivljenje posvetili Gospodu. Morda\u00a0 v njih ne bodo vedno sre\u010dali potrditve svojih lastnih idej in \u017eelja, zagotovo pa bodo prejeli nekaj lu\u010di, da bodo lahko la\u017eje razumeli svojo situacijo in odkrili pot osebne rasti. Tudi pastirje Cerkve spodbujam, da jih poslu\u0161ajo z ob\u010dutljivostjo in vedrino, z iskreno \u017eeljo razumeti njihovo pro\u0161njo in njihov pogled, da bi jim pomagali \u017eiveti bolj\u0161e \u017eivljenje in prepoznati njihovo lastno mesto v Cerkvi\u00ab (AL 312).<\/p>\n Glede logike \u00bbpastoralnega usmiljenja\u00ab pape\u017e Fran\u010di\u0161ek poudarja: \u00bbV\u010dasih v svoji pastoralni dejavnosti\u00a0 te\u017eko najdemo prostor za Bo\u017ejo brezpogojno ljubezen. Usmiljenju dajemo toliko pogojev, da ga izpraznimo njegovega konkretnega pomena in resni\u010dnega smisla. To je najhuj\u0161i na\u010din razvodenenja evangelija\u00ab( AL 311).<\/p>\n Deveto poglavje: \u00bbDuhovnost zakona in dru\u017eine\u00ab (313-325)<\/strong><\/p>\n Deveto poglavje je posve\u010deno zakonski in dru\u017einski duhovnosti, ki \u00bbsestoji iz tiso\u010derih majhnih, a resni\u010dnih gest\u00ab (AL 315). Pape\u017e jasno izjavlja, da \u00bbtisti, ki imajo globoke duhovne te\u017enje ne bi smeli \u010dutiti, da jih dru\u017eina trga od rasti v \u017eivljenju Duha, ampak videti slednjo kot pot, ki jo Bog uporablja, da jih po njej vodi k vi\u0161avam misti\u010dne zdru\u017eitve\u00ab (AL 316). Vse, \u00bbtrenutki veselja, sprostitve, praznovanja in celo spolnosti so lahko izku\u0161eni kot dele\u017eenje v polnosti \u017eivljenja vstajenja\u00ab (AL 317). Nato spregovori o molitvi v lu\u010di Velike no\u010di, o duhovnosti izklju\u010dne in svobodne ljubezni v izzivu in hrepenenju po skupnem staranju, ki izra\u017ea Bo\u017ejo zvestobo (prim. AL 319). In kon\u010dno o duhovnosti skrbi, tola\u017ebe in spodbude: pape\u017e u\u010di, da \u00bbje vse dru\u017einsko \u017eivljenje pastirstvo\u00ab v usmiljenju. Vsak izmed nas, po svoji ljubezni in skrbi, zaznamuje \u017eivljenja drugih\u00ab (AL 322). \u00bbGloboka duhovna izku\u0161nja je razmi\u0161ljati o svojih ljubljenih z o\u010dmi Boga in videti v njih Kristusa\u00ab (AL 323).<\/p>\n V zadnjem \u010dlenu pape\u017e potrjuje: \u00bbNobena dru\u017eina ne pade iz nebes popolna: dru\u017eine morajo nenehno rasti in zoreti v sposobnosti ljubiti\u2026 Vsi smo poklicani k prizadevanju po ne\u010dem, kar je ve\u010dje od nas samih in na\u0161ih dru\u017ein\u2026 Nadaljujmo to potovanje kot dru\u017eine; nadaljujmo s tem, da hodimo skupaj. (\u2026) Da bi nikoli ne izgubili poguma zaradi svojih omejenosti ali celo nehali iskati to polnost ljubezni in ob\u010destva, ki ga Bog polaga pred nas\u00ab (AL 325).<\/p>\n [1]<\/a> T. s.: zakoni in dru\u017eine, ki niso urejeni oz. v skladu z idealom kr\u0161\u010danskega zakona in dru\u017eine. Op. prev.<\/p>\n (Prevedeno po povzetku objavljenem na: <\/strong>http:\/\/rorate-caeli.blogspot.com\/2016\/04\/summary-of-amoris-laetitia.html<\/strong><\/a>)<\/strong>