{"id":7368,"date":"2016-02-16T16:01:30","date_gmt":"2016-02-16T15:01:30","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/?p=7368"},"modified":"2016-02-16T16:03:15","modified_gmt":"2016-02-16T15:03:15","slug":"zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/","title":{"rendered":"Zgodovinsko sre\u010danje pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in patriarha Kirila"},"content":{"rendered":"

V preteklem tednu je v Havani pri\u0161lo do zgodovinskega sre\u010danja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije. Do sre\u010danja je pri\u0161lo med za\u010detkom apostolskega potovanja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v Mehiko in med pastoralnim obiskom patriarha Kirila v Latinski Ameriki na dan, ko v pravoslavni Cerkvi obhajajo praznik treh velikih cerkvenih o\u010detov sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nazian\u0161kega in sv. Janeza Krizostoma. Potem ko sta se pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in patriarh Kiril zadr\u017eala dobri dve uri v zasebnem pogovoru v eni od dvoran na havanskem letali\u0161\u010du, sta podpisala skupno izjavo.
\n________________________________________
\nSkupna izjava pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije<\/strong><\/p>\n

Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in ob\u010destvo Svetega Duha z vami vsemi! (2Kor 13,13).<\/p>\n

1. Po volji Boga O\u010deta, od katerega prihaja vsak dar, v imenu Gospoda na\u0161ega Jezusa Kristusa ter s pomo\u010djo Svetega Duha Tola\u017enika, sva se, pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in Kiril, patriarh Moskve in vse Rusije, sre\u010dala danes v Havani. Zahvaljujeva se Bogu, slavljenem v Trojici, za to sre\u010danje, prvo v zgodovini.<\/p>\n

Z veseljem sva pri\u0161la skupaj kot brata v kr\u0161\u010danski veri na to sre\u010danje, da se \u00bbpogovoriva iz o\u010di v o\u010di\u00ab (2Jn 1,12), iz srca do srca, ter razpravljava o medsebojnih odnosih obeh Cerkva, o bistvenih problemih na\u0161ih vernikov ter o obetih razvoja \u010dlove\u0161ke civilizacije.<\/p>\n

2. Najino bratsko sre\u010danje se je zgodilo na Kubi, torej na kri\u017ei\u0161\u010du severa in juga, vzhoda in zahoda. S tega otoka, simbola upanja ‘Novega sveta’ in dramati\u010dnih zgodovinskih dogodkov XX. stoletja, se z najino skupno besedo obra\u010dava na vsa ljudstva Latinske Amerike, kakor tudi drugih celin.<\/p>\n

Vesela sva, da je tu kr\u0161\u010danska vera v \u017eivahnem porastu. Mo\u010dan verski potencial Latinske Amerike, njeno ve\u010d stoletno kr\u0161\u010dansko izro\u010dilo, udejanjeno v osebni izku\u0161nji milijonov oseb, so zagotovila za veli\u010dastno prihodnost te regije.<\/p>\n

3. S tem, da sva se sre\u010dala dale\u010d od starodavnih sporov ‘Starega sveta’, s posebno mo\u010djo \u010dutiva potrebo po skupnem delu katoli\u010danov in pravoslavnih, ki smo poklicani z ne\u017enostjo in spo\u0161tovanjem odgovoriti, \u010de nas svet vpra\u0161a za razlog upanja, ki je v nas (prim. 1Pt 3,15).<\/p>\n

4. Bogu se zahvaljujeva za darove prejete s prihodom njegovega edinega Sina na svet. Imamo namre\u010d skupno duhovno izro\u010dilo prvega tiso\u010dletja kr\u0161\u010danstva. Pri\u010de tega izro\u010dila so Sveta Bo\u017eja Mati Devica Marija ter svetniki, ki jih \u010dastimo. Med njimi so \u0161tevilni mu\u010denci, ki so s tem izpri\u010dali svojo zvestobo Kristusu ter postali ‘seme kristjanov’.<\/p>\n

5. Navkljub temu skupnemu izro\u010dilu prvih desetih stoletij, med katoli\u010dani in pravoslavnimi \u017ee skoraj tiso\u010d let ni evharisti\u010dnega ob\u010destva. Razdeljeni smo zaradi ran, prizadejanih zaradi sporov v daljni ali bli\u017enji preteklosti, zaradi razhajanj, ki smo jih podedovali od svojih prednikov, v razumevanju in razlaganju na\u0161e vere v Boga, enega v treh osebah, O\u010deta, Sina in Svetega Duha. Ob\u017ealujeva izgubo enosti, posledico \u010dlove\u0161ke slabosti in greha, ki se je zgodila navkljub duhovni\u0161ki molitvi Kristusa Zveli\u010darja: \u00bbDa bi bili vsi eno, kakor si ti, O\u010de, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju\u00ab (Jn 17,21).<\/p>\n

6. \u010ceprav se zavedava, da obstajajo \u0161tevilne ovire, si \u017eeliva, da bo to najino sre\u010danje moglo prispevati k ponovni vzpostavitvi te od Boga hotene enosti, za katero je Kristus molil. O da bi to najino sre\u010danje navdihnilo kristjane z vsega sveta, da bodo \u0161e z ve\u010djo gore\u010dnostjo prosili Gospoda za polno edinost med njegovimi u\u010denci. O da bi v svetu, ki od nas pri\u010dakuje, ne samo besede temve\u010d konkretna dejanja, to sre\u010danje bilo znamenje upanja za vse ljudi dobre volje.<\/p>\n

7. V najini odlo\u010ditvi storiti to, kar je potrebno, da prerastemo zgodovinska razhajanja, ki smo jih podedovali, ho\u010deva zdru\u017eiti najine mo\u010di pri pri\u010devanju Kristusovega evangelija in skupni dedi\u0161\u010dini Cerkve prvega tiso\u010dletja, da skupaj odgovorimo na izzive sodobnega sveta. Pravoslavni in katoli\u010dani se moramo nau\u010diti dati soglasno pri\u010devanje za resnico na tistih podro\u010djih, kjer je to mogo\u010de in potrebno. \u010clove\u0161ka civilizacija je namre\u010d vstopila v obdobje epohalne spremembe. Na\u0161a kr\u0161\u010danska zavest in na\u0161a pastoralna odgovornost nam ne dopu\u0161\u010data biti neodzivni pred izzivi, ki zahtevajo skupni odgovor.<\/p>\n

8. Najin pogled je naprej obrnjen proti podro\u010djem sveta, kjer so kristjani \u017ertve preganjanj. V \u0161tevilnih dr\u017eavah Bli\u017enjega vzhoda ter v Severni Afriki so na\u0161i bratje in sestre v Kristusu iztrebljeni iz dru\u017ein, celih vasi in mest. Njihove cerkve so opusto\u0161ene in barbarsko izropane, njihovi sveti predmeti oskrunjeni, njihovi spomeniki uni\u010deni. V Siriji, v Iraku ter po drugih dr\u017eavah Bli\u017enjega vzhoda z \u017ealostjo ugotavljamo mno\u017ei\u010dno izseljevanje kristjanov s podro\u010dij, kjer se je za\u010dela \u0161iriti na\u0161a vera in kjer so \u017eiveli vse od \u010dasa apostolov skupaj z drugimi verskimi skupnostmi.
\n9. Mednarodno skupnost prosiva, naj takoj ukrepa ter tako prepre\u010di nadaljnje izganjanje kristjanov z Bli\u017enjega vzhoda. Ko povzdigujeva glas v obrambo preganjanih kristjanov, \u017eeliva izraziti najino so\u010dutje tudi do trpljenja vernikov drugih verskih izro\u010dil, prav tako \u017ertev te dr\u017eavljanske vojne, kaosa in teroristi\u010dnega nasilja.<\/p>\n

10. V Siriji ter Iraku je nasilje povzro\u010dilo na tiso\u010de \u017ertev in je brez strehe ter vsega ostalo na milijone ljudi. Pozivava mednarodno skupnost, naj zdru\u017ei mo\u010di, da se preneha nasilje in terorizem, in da isto\u010dasno prispevajo preko dialoga k hitri vzpostavitvi miru v dr\u017eavi. Nujno potrebno je tudi zagotoviti obse\u017eno humanitarno pomo\u010d tako za preizku\u0161ane prebivalce, kakor za \u0161tevilne begunce v sosednjih dr\u017eavah.<\/p>\n

Prosiva vse tiste, ki lahko vplivajo na usodo ugrabljenih oseb, med katerimi sta metropolita Aleppa, Pavel in Janez Ibrahim, ugrabljena aprila 2013, da storijo vse, kar je potrebno, za njihovo takoj\u0161njo osvoboditev.<\/p>\n

11. Najini molitvi dvigava h Kristusu, Zveli\u010darju sveta za vzpostavitev miru na Bli\u017enjem Vzhodu, ki je \u00bbsad pravi\u010dnosti\u00ab (prim. Iz 32, 17), da se bo okrepilo bratsko sobivanje med razli\u010dnimi ljudstvi, Cerkvami ter verami, ki so tam navzo\u010de, da se bodo lahko begunci vrnili v svoje domove, pozdravili ranjeni in bodo v miru po\u010divale du\u0161e nedol\u017eno ubitih.<\/p>\n

Gore\u010de pozivava vse strani, ki so vpletene v spopade, da poka\u017eejo dobro voljo in se usedejo za pogajalsko mizo. Medtem pa naj mednarodna skupnost vlo\u017ei vse mo\u017ene napore v skupne povezane in koordinirane akcije za prenehanje terorizma. Pozivava vse dr\u017eave, ki so vklju\u010dene v boj proti terorizmu, naj to po\u010dnejo odgovorno in pametno. Pozivava vse kristjane ter vse vernike v Boga, naj gore\u010de prosijo skrbnega Stvarnika sveta, da bi svoje stvaritve obvaroval pred uni\u010denjem in ne dopustil nove svetovne vojne. Da pa bo mir trajen in zagotovljen, bodo potrebni posebni napori, usmerjeni v ponovno odkrivanje skupnih vrednot, ki nas povezujejo, utemeljenih na evangeliju na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa.<\/p>\n

12. Najin poklon velja mu\u010deni\u0161tvu tistih, ki za ceno svojega \u017eivljenja pri\u010dujejo za resnico evangelija in imajo raje smrt kot odpad od Kristusa. Verjameva, da so ti mu\u010denci na\u0161ega \u010dasa, pripadniki razli\u010dnih Cerkva, a zdru\u017eeni v skupnem trpljenju, poro\u0161tvo za enost kristjanov. Vam, ki trpite za Kristusa, je namenjena beseda apostola: \u00bbLjubi\u2026, kolikor ste soudele\u017eeni pri Kristusovem trpljenju, se veselite, da se boste ob razodetju njegove slave veselili in radovali (1Pt 4,12-13).<\/p>\n

13. V tem nemirnem obdobju je nujno potreben medverski dialog. Razlike v razumevanju verskih resnic ne smejo osebam razli\u010dnih ver prepre\u010devati mirno in skladno sobivanje. V sedanjih okoli\u0161\u010dinah so verski voditelji \u0161e posebej odgovorni za vzgojo svojih vernikov v duhu spo\u0161tovanja prepri\u010danj tistih, ki pripadajo drugim verskim izro\u010dilom. Popolnoma nesprejemljivi so poskusi opravi\u010devanja kriminalnih dejanj z verskimi gesli. Nobenega dejanja ne moremo storiti v imenu Boga, \u00bbkajti Bog ni Bog nereda, ampak miru\u00ab (1Kor 14,33).<\/p>\n

14. Ko potrjujeva visoko vrednost verske svobode, se Bogu zahvaljujeva za sedanjo prenovo kr\u0161\u010danske vere, kakr\u0161ne do sedaj \u0161e ni bilo, ki poteka v Rusiji ter v \u0161tevilnih dr\u017eavah vzhodne Evrope, kjer so desetletja vladali ateisti\u010dni re\u017eimi. Danes so verige militantnega ateizma pretrgane in kristjani lahko po \u0161tevilnih krajih svobodno izpovedujejo svojo vero. V \u010detrt stoletja je bilo zgrajenih na deset tiso\u010de novih cerkva ter odprtih na stotine samostanov in teolo\u0161kih \u0161ol. Kr\u0161\u010danske skupnosti izvajajo pomembne karitativne in socialne dejavnosti ter tako zagotavljajo raznovrstno pomo\u010d potrebnim. Pravoslavni in katoli\u010dani pri tem pogosto delajo drug ob drugem. S tem potrjujejo obstoj skupnih duhovnih temeljev \u010dlove\u0161kega sobivanja ter pri\u010dujejo za evangeljske vrednote.<\/p>\n

15. Isto\u010dasno pa sva zaskrbljena zaradi stanja v \u0161tevilnih dr\u017eavah, kjer se kristjani soo\u010dajo z vedno bolj pogosto omejitvijo verske svobode, pravice pri\u010devati za lastna prepri\u010danja ter mo\u017enosti \u017eiveti v skladu z njimi. \u0160e posebej ugotavljava, da spreminjanje nekaterih de\u017eel v posvetne dru\u017ebe, v katerih ni nobenega sklicevanja na Boga in na njegovo resnico, predstavlja hudo gro\u017enjo za versko svobodo. Za naju predstavlja sedanje omejevanje pravic kristjanom ali celo njihovo diskriminacijo vir nemira, ko jih nekatere politi\u010dne sile pod vplivom ideologije v\u010dasih zelo agresivnega sekularizma sku\u0161ajo potisniti na rob javnega \u017eivljenja.<\/p>\n

16. Proces evropskega zdru\u017eevanja, ki se je za\u010del po stoletjih krvavih sporov, so mnogi sprejeli z upanjem kot zagotovilo miru in varnosti. Pa vendar pozivava k pozornosti do integracije, ki ne bi spo\u0161tovala verske identitete. \u010ceprav naj ostane na\u0161a civilizacija odprta za prispevek drugih ver, sva prepri\u010dana, da mora Evropa ostati zvesta svojim kr\u0161\u010danskim koreninam. Prosiva kristjane tako vzhodne kot zahodne Evrope, naj se zdru\u017eijo pri skupnem pri\u010devanju Kristusa in evangelija, da bo Evropa ohranila svojo du\u0161o, ki jo je dva tiso\u010d let oblikovalo kr\u0161\u010dansko izro\u010dilo.<\/p>\n

17. Obra\u010dava se tudi na osebe, ki so se zna\u0161le v zelo te\u017eki situaciji, ki \u017eivijo v skrajnih razmerah in rev\u0161\u010dini, medtem ko nara\u0161\u010da materialno bogastvo \u010dlove\u0161tva. Ne moremo ostati brezbri\u017eni nad usodo milijonov migrantov in beguncev, ki trkajo na vrata bogatih dr\u017eav. Nebrzdana potro\u0161nja, ki jo opa\u017eamo v nekaterih najbolj razvitih dr\u017eavah, iz\u010drpava globalne zaloge na\u0161ega planeta. Nara\u0161\u010dajo\u010da neenakost pri porazdelitvi zemeljskih dobrin pove\u010duje ob\u010dutek, da je sedanji mednarodni sistem odnosov krivi\u010den.<\/p>\n

18. Kr\u0161\u010danske Cerkve so poklicane braniti zahteve pravi\u010dnosti, spo\u0161tovanje izro\u010dil ljudstev ter resni\u010dno solidarnost z vsemi tistimi, ki trpijo. Mi kristjani ne smemo pozabiti: \u00bbKar je na svetu nespametno, si je Bog izbral, da bi osramotil modre. In kar je na svetu slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil tisto, kar je krepko. In kar je na svetu neplemenito in zani\u010devano, si je Bog izbral, to, kar ni ni\u010d, da bi uni\u010dil to, kar je, da se noben \u010dlovek ne bi pona\u0161al pred Bogom\u00ab (1Kor 27-29).<\/p>\n

19. Dru\u017eina je naravno sredi\u0161\u010de \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja in dru\u017ebe. Zaskrbljena sva zaradi krize dru\u017eine v \u0161tevilnih dr\u017eavah. Ker je pravoslavnim in katoli\u010danom skupno pojmovanje dru\u017eine, smo zato poklicani pri\u010devati, da je ona ena od poti svetosti, ki izra\u017ea zvestobo zakoncev v njunih medsebojnih odnosih, njuno odprtost za rojevanje in vzgojo otrok, solidarnost med generacijami in spo\u0161tovanje najbolj slabotnih.<\/p>\n

20. Dru\u017eina je utemeljena na zakonu, to je svobodnem in zvestem dejanju ljubezni med enim mo\u0161kim in eno \u017eensko. Ljubezen zape\u010dati njuno zvezo in ju u\u010di, da se medsebojno sprejmeta kot dar. Zakon je \u0161ola ljubezni in zvestobe. \u017dalosti naju, da so tudi \u017ee druge oblike sobivanja postavljene na isti nivo kot ta zveza, medtem ko se pojem o\u010detovstva in materinstva, kot posebna poklicanosti mo\u017ea in \u017eene v zakonu in posve\u010dena v svetopisemskem izro\u010dilu, izklju\u010duje iz javne zavesti.<\/p>\n

21. Vse tudi prosiva, da spo\u0161tujejo neodtujljivo pravico do \u017eivljenja. Milijonom otrokom je odvzeta ta mo\u017enost, da bi se rodili na svet. Glas krvi nerojenih otrok vpije k Bogu (prim. 1Mz 4,10).
\nRazvoj tako imenovane evtanazije povzro\u010da, da se ostareli in bolni \u010dutijo kot preveliko breme za njihove dru\u017eine in za dru\u017ebo na splo\u0161no.<\/p>\n

Zaskrbljena sva tudi nad razvojem tehnik oplojevanja z medicinsko pomo\u010djo, saj je manipuliranje s \u010dlove\u0161kim \u017eivljenjem napad na temelje obstoja \u010dloveka, ustvarjenega po Bo\u017eji podobi. Najina dol\u017enost je, da spomniva na nespremenljiva kr\u0161\u010danska moralna na\u010dela, ki temeljijo na spo\u0161tovanju dostojanstvu \u010dloveka, poklicanega po Stvarnikovi zamisli v \u017eivljenje.<\/p>\n

22. Danes se \u0161e posebej \u017eeliva obrniti na mlade kristjane. Naloga vas mladih je, da ne zakopljete talenta v zemljo (prim. Mt 25,25), temve\u010d uporabite vse sposobnosti, ki vam jih je Bog dal, da potrdite v svetu Kristusove resnice in udejanjite v svojem \u017eivljenju evangeljski zapovedi ljubezni do Boga in do bli\u017enjega. Ne bojte se iti proti toku in braniti Bo\u017ejih resnic, ki jih posvetne norme niti od dale\u010d ne sprejemajo.<\/p>\n

23. Bog vas ljubi ter od vsakega od vas pri\u010dakuje, da boste njegovi u\u010denci in apostoli. Bodite lu\u010d sveta, da bodo tisti, ki so ob vas, videli va\u0161a dobra dela in slavili va\u0161ega O\u010deta, ki je v nebesih (prim. Mt 5,14,16). Svoje otroke vzgajajte v kr\u0161\u010danski veri, posredujte jim dragocen biser vere (prim. Mt 13, 46), ki ste ga prejeli od svojih star\u0161ev in prednikov. Zapomnite si, da \u00bbste bili odkupljeni za visoko ceno\u00ab (1Kor 6,20), za ceno smrti na kri\u017eu \u010cloveka-Boga, Jezusa Kristusa.<\/p>\n

24. Pravoslavne in katoli\u010dane pa povezuje poleg skupnega izro\u010dila Cerkve prvega tiso\u010dletja tudi poslanstvo pridigati Kristusov evangelij v dana\u0161njem svetu. To poslanstvo vsebuje medsebojno spo\u0161tovanje \u010dlanov kr\u0161\u010danskih skupnosti in izklju\u010duje kak\u0161no koli obliko prozelitizma.<\/p>\n

Nismo si namre\u010d tekmeci temve\u010d bratje, in ta pojem mora usmerjati na\u0161a medsebojna dejanja do zunanjega sveta. Pozivava katoli\u010dane in pravoslavne v vseh de\u017eelah, da se nau\u010dijo \u017eiveti skupaj v miru in ljubezni in da imajo \u00bbdrug do drugega isto \u010dutenje\u00ab (Rm 15,5). Ne moremo torej sprejeti uporabo nepo\u0161tenih sredstev za spodbujanje vernikov, da prestopijo iz ene Cerkve v drugo in s tem zanikati versko svobodo ter njihovo izro\u010dilo. Poklicani smo uresni\u010diti zapoved apostola Pavla: \u00bbVendar je zame stvar \u010dasti, da ne oznanjam evangelija tam, kjer je bil Kristus \u017ee imenovan, da ne bi zidal na tujem temelju\u00ab (Rim 15,20).<\/p>\n

25. Upava, da bo najino sre\u010danje prispevalo k spravi tam, kjer obstajajo napetosti med grkokatoliki in pravoslavnimi. Danes je jasno, da metoda ‘unijatstva’, znana v preteklosti in razumljena kot povezanost ene skupnosti z drugo tako, da se odcepi od svoje Cerkve, nikakor ni na\u010din, ki bi omogo\u010dil vzpostavitev enosti. Kljub temu pa imajo cerkvene skupnosti, ki so se pojavile v tak\u0161nih zgodovinskih okoli\u0161\u010dinah pravico do obstoja in da se lotijo vsega tistega, kar je potrebno, da zadostijo duhovnim potrebam svojih vernikov, pri tem pa si naj prizadevajo \u017eiveti v miru s svojimi bli\u017enjimi. Potrebna je sprava med pravoslavnimi in grkokatoliki ter da najdejo oblike sobivanja, ki so za oboje sprejemljive.<\/p>\n

26. Obsojava spopad v Ukrajini, ki je povzro\u010dil \u0161tevilne \u017ertve in ne\u0161tevilne rane miroljubnemu prebivalstvu ter potisnil dru\u017ebo v te\u017eko ekonomsko in humanitarno krizo. Vse vpletene strani pozivava k razumnosti, k dru\u017ebeni solidarnosti ter delovanju za izgradnjo miru. Na\u0161e Cerkve v Ukrajini vabiva, da pridejo do dru\u017ebenega soglasja, da se vzdr\u017eijo udele\u017ebe pri spopadih in ne podpirajo ve\u010d nadaljevanje spora.<\/p>\n

27. Obetava si, da bo razkol med pravoslavnimi verniki v Ukrajini prera\u0161\u010den na osnovi obstoje\u010dih kanoni\u010dnih predpisov, da bodo vsi pravoslavni kristjani v Ukrajini \u017eiveli v miru in soglasju ter da bodo katoli\u0161ke skupnosti v dr\u017eavi dale svoj prispevek na tak na\u010din, da bo vedno bolj vidno na\u0161e kr\u0161\u010dansko bratstvo.<\/p>\n

28. V dana\u0161njem sodobnem svetu, tako razli\u010dnem pa vendar povezan s skupno usodo, so katoli\u010dani in pravoslavni poklicani bratsko sodelovati pri oznanjanju Blagovesti zveli\u010danja, ter skupaj pri\u010devati za moralno dostojanstvo in pristno svobodo osebe, da \u00bbbo svet veroval\u00ab (Jn 17,21). Ta svet, na katerem postopoma izginjajo duhovni stebri \u010dlove\u0161kega bivanja, pri\u010dakuje od nas na vseh podro\u010djih osebnega in dru\u017ebenega \u017eivljenja, mo\u010dno kr\u0161\u010dansko pri\u010devanje. Od na\u0161e sposobnosti skupaj pri\u010devati v teh te\u017ekih \u010dasih za Duha resnice, je odvisna prihodnost \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

29. Pri tem pogumnem pri\u010devanju Bo\u017eje resnice in zveli\u010davne Blagovesti nas podpira \u010clovek-Bog, Jezus Kristus, na\u0161 Gospod in Zveli\u010dar, ki nas duhovno krepi s svojo obljubo: \u00bbNe boj se, mala \u010dreda, kajti va\u0161 O\u010de je sklenil, da vam da kraljestvo\u00ab (Lk 12,32).<\/p>\n

Kristus je vir veselja in upanja. Vera vanj preoblikuje \u010dlovekovo \u017eivljenje, ga napolni s smislom. O tem se lahko prepri\u010dajo preko lastne izku\u0161nje vsi, ki lahko naobrnejo nase besede apostola Petra: \u00bbNekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Bo\u017eje ljudstvo; niste na\u0161li usmiljenja, zdaj pa ste na\u0161li usmiljenje\u00ab (1Pt 2,10).<\/p>\n

30. Polna hvale\u017enosti zaradi daru medsebojnega razumevanja, izra\u017eenega med sre\u010danjem, gledava z upanjem na Sveto Bo\u017ejo Mater, kateri kli\u010deva z besedami starodavne molitve: \u00bbPod varstvo tvojega usmiljenja se zatekamo, Sveta Bo\u017eja Mati.\u00ab Naj Bla\u017eena Devica Marija s svojo pripro\u0161njo opogumlja bratstvo tistih, ki jo \u010dastijo, da bodo zbrani v od Boga dolo\u010denem \u010dasu v miru in soglasju v eno samo Bo\u017eje ljudstvo, v slavo Najsvetej\u0161e in nevidne Trojice!<\/p>\n

Rimski \u0161kof, pape\u017e katoli\u0161ke Cerkve, in patriarh Moskve ter vse Rusije<\/p>\n

Havana, 12. februar 2016<\/p>\n

Vir: Radio Vatikan.<\/p>\n

Ve\u010d na: http:\/\/katoliska-cerkev.si\/skupna-izjava-papeza-franciska-in-kirilla-patriarha-moskve-in-vse-rusije<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V preteklem tednu je v Havani pri\u0161lo do zgodovinskega sre\u010danja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije. Do sre\u010danja je pri\u0161lo med za\u010detkom apostolskega potovanja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v Mehiko in med pastoralnim obiskom patriarha Kirila v Latinski Ameriki na dan, ko v pravoslavni Cerkvi obhajajo praznik treh velikih cerkvenih o\u010detov sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nazian\u0161kega in sv. Janeza Krizostoma. Potem ko sta se pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in patriarh Kiril zadr\u017eala dobri dve uri v zasebnem pogovoru v eni od dvoran na havanskem letali\u0161\u010du, sta podpisala skupno izjavo.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":7369,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[17],"tags":[],"yoast_head":"\nZgodovinsko sre\u010danje pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in patriarha Kirila | Urad za laike<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"V preteklem tednu je v Havani pri\u0161lo do zgodovinskega sre\u010danja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije. Do sre\u010danja je pri\u0161lo med za\u010detkom apostolskega potovanja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v Mehiko in med pastoralnim obiskom patriarha Kirila v Latinski Ameriki na dan, ko v pravoslavni Cerkvi obhajajo praznik treh velikih cerkvenih o\u010detov sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nazian\u0161kega in sv. Janeza Krizostoma. Potem ko sta se pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in patriarh Kiril zadr\u017eala dobri dve uri v zasebnem pogovoru v eni od dvoran na havanskem letali\u0161\u010du, sta podpisala skupno izjavo.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zgodovinsko sre\u010danje pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in patriarha Kirila | Urad za laike\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"V preteklem tednu je v Havani pri\u0161lo do zgodovinskega sre\u010danja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije. Do sre\u010danja je pri\u0161lo med za\u010detkom apostolskega potovanja pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v Mehiko in med pastoralnim obiskom patriarha Kirila v Latinski Ameriki na dan, ko v pravoslavni Cerkvi obhajajo praznik treh velikih cerkvenih o\u010detov sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nazian\u0161kega in sv. Janeza Krizostoma. Potem ko sta se pape\u017e Fran\u010di\u0161ek in patriarh Kiril zadr\u017eala dobri dve uri v zasebnem pogovoru v eni od dvoran na havanskem letali\u0161\u010du, sta podpisala skupno izjavo.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Urad za laike\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/%c5%a0kofijski-urad-za-laike-1850071891887152\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2016-02-16T15:01:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2016-02-16T15:03:15+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-content\/uploads\/kiril-pape\u017e1.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"800\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"417\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\">\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"15 minut\">\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#website\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"name\":\"Urad za laike\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/?s={search_term_string}\",\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-content\/uploads\/kiril-pape\\u017e1.png\",\"width\":800,\"height\":417},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\",\"name\":\"Zgodovinsko sre\\u010danje pape\\u017ea Fran\\u010di\\u0161ka in patriarha Kirila | Urad za laike\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2016-02-16T15:01:30+00:00\",\"dateModified\":\"2016-02-16T15:03:15+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#\/schema\/person\/c7153b0e875169131ade90119c94c5d4\"},\"description\":\"V preteklem tednu je v Havani pri\\u0161lo do zgodovinskega sre\\u010danja pape\\u017ea Fran\\u010di\\u0161ka in Kirila, patriarha Moskve in vse Rusije. Do sre\\u010danja je pri\\u0161lo med za\\u010detkom apostolskega potovanja pape\\u017ea Fran\\u010di\\u0161ka v Mehiko in med pastoralnim obiskom patriarha Kirila v Latinski Ameriki na dan, ko v pravoslavni Cerkvi obhajajo praznik treh velikih cerkvenih o\\u010detov sv. Bazilija Velikega, sv. Gregorja Nazian\\u0161kega in sv. Janeza Krizostoma. Potem ko sta se pape\\u017e Fran\\u010di\\u0161ek in patriarh Kiril zadr\\u017eala dobri dve uri v zasebnem pogovoru v eni od dvoran na havanskem letali\\u0161\\u010du, sta podpisala skupno izjavo.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/\",\"name\":\"Domov\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/naslovnica-top\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/kategorija\/naslovnica-top\/\",\"name\":\"Naslovnica - Top\"}},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"item\":{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\",\"url\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila\/\",\"name\":\"Zgodovinsko sre\\u010danje pape\\u017ea Fran\\u010di\\u0161ka in patriarha Kirila\"}}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/#\/schema\/person\/c7153b0e875169131ade90119c94c5d4\",\"name\":\"laiki\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7368"}],"collection":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7368"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7368\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7369"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7368"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7368"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7368"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}