<\/p>\n
M. Bertoncel, Evangeljsko veselje in izzivi PiP-a<\/strong><\/p>\n Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek z apostolsko spodbudo Evangelii gaudium (Evangeljsko veselje, dalje: EG)<\/a> Evangelizacija kot sad osebnega sre\u010danja z Bogom<\/strong><\/p>\n Fran\u010di\u0161kova evangelizacija z veseljem se po eni strani pridru\u017euje duhu prve evangelizacije, a obenem ne izhaja iz vzroka veselja (oznanila o prihodu odre\u0161enja v osebi Kristusa), ampak iz njegovega u\u010dinka: veselja, ki je sad in ga kristjan \u010duti. Kaj zajema ta nov na\u010din evangelizacije? Ni\u010d manj kot pustiti, da v nas sije Kristus – ali bolj natan\u010dno: omogo\u010diti, pustiti, da se vidijo u\u010dinki njegove navzo\u010dnosti v nas; omogo\u010diti, da se Kristusa lahko dotaknemo preko veselja, ki ga svet ne more dati. Po obdobjih, ki so poudarjala razum (v \u010dasu od cerkvenih o\u010detov apologetov do svetega Toma\u017ea Akvinskega) in avtoriteto (kot odgovor na protestantizem), pape\u017eeva vrnitev k veselju predstavlja izhod Cerkve iz podedovanih metafizi\u010dnih kategorij.<\/a>[2]<\/span><\/span><\/p>\n Z besedami: “Zdi se, da imajo nekateri kristjani nekak\u0161en postni \u010das brez velike no\u010di” (EG 6) in poudarjanjem, da oznanjevalec evangelija ne bi smel imeti pogrebnega obraza (EG 10), pape\u017e opozarja, da je med sodobnimi kristjani \u0161e vedno preve\u010d zakoreninjena janzenisti\u010dna miselnost, ki je nasprotna duhu kr\u0161\u010danstva. Njene nevarnosti pape\u017e opi\u0161e zelo nazorno: “Nastaja pokopali\u0161ka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razo\u010darani nad resni\u010dnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani \u017eivijo v stalni sku\u0161njavi, da bi se oklepali \u017ealosti, ki se polasti srca, kakor \u203anajdragocenej\u0161e od demonovih eliksirjev\u2039” (EG 83).<\/p>\n Ta miselnost je v nasprotju s pravim duhom kr\u0161\u010danstva, saj se z Jezusom Kristusom “vedno rojeva in o\u017eivlja veselje” (EG 1). Na za\u010detku kr\u0161\u010danstva namre\u010d “ni eti\u010dna odlo\u010ditev ali kak\u0161na velika ideja, marve\u010d je sre\u010danje z dogodkom, z Osebo, ki daje na\u0161emu \u017eivljenju novo obzorje in s tem njegovo odlo\u010dilno usmeritev” (EG 7,\u00a0 <\/span>prim. PiP<\/a>[3]<\/span><\/span> 70-71). To sre\u010danje je tisto, ki oznanjevalca ob navdu\u0161i do te mere, da (ker je sam sprejel Kristusovo veselje) tudi sam iz\u017eareva gore\u010dnost. “Dobro se vedno \u017eeli podarjati. Vsaka pristna izku\u0161nja resnice in lepote se sama po sebi \u017eeli podarjati. Vsaka oseba, ki \u017eivi globoko osvoboditev, dosega ve\u010djo ob\u010dutljivost za potrebe drugih. Dobro se ukoreninja in razvija, ko ga podarjamo” (EG 9).<\/p>\n Za pape\u017ea je prav osebno sre\u010danje z Jezusom temeljnega pomena za kristjana, ki \u017eeli oznanjati. “Ne moremo vztrajati v predanem evangeliziranju, \u010de nismo iz lastne izku\u0161nje prepri\u010dani, da ni isto, \u010de smo spoznali Jezusa ali ga ne poznamo; da ni isto, \u010de hodimo z njim ali tavamo v temi; da ni isto, \u010de ga moremo poslu\u0161ati ali ne poznamo njegove besede; da ni isto, \u010de ga gledamo, molimo in moremo v njem po\u010divati ali pa tega ne zmoremo. Ni isto, \u010de sku\u0161amo graditi svet z njegovim evangelijem ali pa samo s svojim razumom. Prav dobro vemo, da je \u017eivljenje z njim veliko bolj izpolnjeno in da je z njim la\u017eje v vseh stvareh najti smisel. Zaradi tega\u00a0 <\/span>oznanjamo evangelij. Prav misijonar, ki nikoli ne preneha biti Jezusov u\u010denec, ve, da Jezus hodi z njim, govori z njim, diha z njim, dela z njim. \u010cuti, da je Jezus z njim sredi misijonskega dela. \u010ce kdo ne odkrije Jezusove navzo\u010dnosti v srcu same misijonarske zavzetosti, hitro izgubi navdu\u0161enje in ni ve\u010d gotov v to, kar predaja naprej. Manjka mu mo\u010di in gore\u010dnosti. \u010clovek, ki ni prepri\u010dan, ne vnema, ni gotov, ni zaljubljen, gotovo ne prepri\u010da nikogar” (EG 266).<\/p>\n Nove mo\u017enosti oznanjevanje in pastoralno na\u010drtovanje<\/strong><\/p>\n Bralec apostolske spodbude Evangeljsko veselje te\u017eko spregleda vsebinsko sorodnost med slednjo in slovenskim krovnim dokumentom Pridite in poglejte in povezanost med izzivi, ki jih prepoznavata oba dokumenta. Nekaj slednjih povzemam v nadaljevanju.<\/p>\n Tako krovni dokument kot sveti o\u010de spodbujata k premisleku o izvirih in novih mo\u017enostih oznanjevanja, ki jih prina\u0161a \u010das. “Vsakokrat, ko se sku\u0161amo vrniti k izviru in ponovno pridobiti izvirno evangeljsko sve\u017eino, se pojavijo nove poti, ustvarjalni na\u010dini, druge izrazne oblike, zgovornej\u0161a znamenja, besede z bogatim prenovljenim pomenom za sedanji \u010das. V resnici je vsaka pristna oznanjevalna dejavnost \u203anova\u2039,”( EG 11) pravi pape\u017e.<\/p>\n \u010ceprav je pape\u017e z nekaterimi izjavami dajal vtis, da za pastoralno delo na\u010drtovanje ni potrebno, celo nasprotno, v apostolski spodbudi poudarja, da pastorala v misijonarskem klju\u010du zahteva opustitev lagodnega pastoralnega vodila, ki pravi: “vedno smo delali tako”. “Vabim vse, da bi bili drzni in ustvarjalni v tej nalogi. Premislimo cilje, strukture, slog in na\u010dine evangelizacije svojih skupnosti. Dolo\u010danje ciljev brez ustreznega ob\u010destvenega iskanja sredstev za dosego ciljev je obsojeno, da izpuhti kot domi\u0161ljija. Spodbujam vse, da velikodu\u0161no in pogumno uveljavljajo smernice tega dokumenta, brez prepovedi in brez strahu” (EG 33). Pri tem moramo biti pozorni na to, da bodo navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura res postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za varovanje sebe (EG 27). Da bi oznanjevalci uporabljali vsem ljudem razumljivo in pozitivno govorico in znali pokazati, da je vera “nekaj lepega, kar more celo sredi preizku\u0161enj napolniti \u017eivljenje z novim sijajem in globoko sre\u010do. V tem smislu je mogo\u010de priznati vse izrazne oblike prave lepote kot pot, ki pomaga sre\u010dati Kristusa” (EG 167).<\/p>\n Prvi izziv: K izvirom<\/strong><\/p>\n Krovni dokument kot prvi izziv izpostavlja vrnitev k izvirom. “Namesto pozunanjene pripadnosti ter pastorale servisiranja obredov in aktivizma se bomo vrnili k izvirom: k Bo\u017eji besedi, osebni molitvi in ob\u010destveni evharistiji kot temeljnemu izkustvu sre\u010danja z Jezusom Kristusom” (PiP 62) in \u00a0<\/span>poudarja, da je nova apostolska gore\u010dnost mo\u017ena le, \u010de odlo\u010dno pristopimo k izvirom na\u0161ega duhovnega \u017eivljenja (PiP 69).<\/p>\n Stik z izviri je tudi po pape\u017eevem mnenju za gore\u010dnost vsakega kristjana \u017eivljenjskega pomena, saj “brez dalj\u0161ih obdobij \u010de\u0161\u010denja, molitvenega sre\u010danja z Bo\u017ejo besedo, iskrenega pogovora z Gospodom naloge hitro izgubijo svoj smisel, utrujenost in te\u017eave nas oslabijo, vnema ugasne. Cerkev nujno potrebuje plju\u010da molitve” (EG 262). Tako kot krovni dokument poudarja ponovno odkritje molitve (PiP 71) in Svetega pisma (vklju\u010dno s spodbujanjem bibli\u010dnih katehez in oblikovanjem novih svetopisemskih skupin) se tudi pape\u017e veseli, da se mno\u017eijo molitvene skupine, skupine prosilne molitve in molitvenega premi\u0161ljevanja Svetega pisma ter \u010de\u0161\u010denje Najsvetej\u0161ega. Obenem opozarja, da “je treba zavra\u010dati sku\u0161njavo intimisti\u010dne in individualisti\u010dne duhovnosti, ki ni v skladu ne le z zahtevami ljubezni, ampak tudi ne z logiko u\u010dlove\u010denja” (EG 262).<\/p>\n Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek poudarja, da “celotno evangeliziranje sloni na Besedi, ki jo sli\u0161imo, premi\u0161ljujemo, \u017eivimo, obhajamo in izpri\u010dujemo” (EG 174). Za pape\u017ea je Sveto pismo “izvir evangelizacije” zato je nujno, da Bo\u017eja beseda \u00bbvedno bolj postaja sredi\u0161\u010de vsega cerkvenega delovanja\u00ab. Pape\u017e poudarja, da mora biti \u0161tudij Svetega pisma dostopen vsem vernikom. “Evangeliziranje potrebuje doma\u010dnost z Bo\u017ejo besedo. To zahteva od \u0161kofij, \u017eupnij in katoli\u0161kih zdru\u017eenj ponudbo resnega in vztrajnega \u0161tudija Svetega pisma kakor tudi pospe\u0161evanje njenega osebnega in skupnega branja v molitvi” (EG 175).<\/p>\n Pape\u017e tudi poudarja, da \u017eiva in u\u010dinkovita, oznanjena beseda pripravlja na prejem zakramenta. “Sprejeta in \u2013 predvsem v evharistiji \u2013 \u010de\u0161\u010dena Bo\u017eja Beseda notranje hrani in krepi kristjane ter jih usposablja za pristne pri\u010devalce evangelija v vsakdanjem \u017eivljenju” (EG 174).<\/p>\n Svojo najve\u010djo u\u010dinkovitost pa beseda dose\u017ee v zakramentu. “Vsi se morejo na neki na\u010din udele\u017eevati cerkvenega \u017eivljenja, zato tudi vrata zakramentov ne smejo biti zaprta iz katerega koli razloga” (EG 47), pravi pape\u017e in nadaljuje, da zakrament ni “pla\u010dilo za popolne, ampak velikodu\u0161no zdravilo in hrana za slabotne” (EG 47). Pri tem opozarja, da imajo ta prepri\u010danja tudi pastoralne posledice, ki jih moramo upo\u0161tevati s preudarnostjo in smelostjo.<\/p>\n Logiko kontemplacije v akciji pape\u017e povezuje z na\u010delom svetega Benedikta “Moli in delaj”. “Z vidika evangelizacije ne koristijo niti misti\u010dne pobude brez mo\u010dne dru\u017ebene in misijonarske zavzetosti, niti dru\u017ebeno in pastoralno govorjenje in delovanje brez duhovnosti, ki spremeni srce. Vedno je potrebno negovati notranji prostor, ki daje kr\u0161\u010danski smisel zavzetosti in dejavnosti” (EG 262).<\/p>\n Pri oblikah molitve pape\u017e poudarja prosilno molitev, ki nas “posebej priganja, da se posvetimo evangeliziranju in nas nagiblje, da i\u0161\u010demo blagor drugih” (EG 281). Tako kot je pogovor znamenje bli\u017eine, je tudi molitev pogovor z Bogom. “A kak\u0161na ljubezen je to, ki ne za\u010duti nujnosti, da bi govorili o tem, da smo ljubljeni, in da bi to pokazali in razgla\u0161ali? \u010ce ne ob\u010dutimo globoke \u017eelje, da bi podarjali to ljubezen, se moramo zadr\u017eevati v molitvi in ga prositi, da nam spet podeli notranjo prevzetost” (EG 264). Pri tem kot sveta Terezija Deteta Jezusa tudi pape\u017e meni, da ta oblika molitve kljub raztresenosti, ki jo morda molivec do\u017eivlja “ne odvra\u010da od pristnega premi\u0161ljevanja, kajti premi\u0161ljevanje, ki pu\u0161\u010da drugega zunaj, je prevara” (EG 281). In nadaljuje: “Re\u010di smemo, da na\u0161a prosilna molitev gane Bo\u017eje srce. A v resnici nas Bog vedno prehiteva. S svojo prosilno molitvijo omogo\u010damo, da se njegova mo\u010d, njegova ljubezen in njegova zvestoba z ve\u010djo jasnostjo poka\u017eejo med ljudmi” (EG 281). Hvale\u017enost, ki prihaja iz srca, ki je res pozorno do drugih, sama kli\u010de po molitvi, ki je zahvala Bogu za vse. Ko se srce oznanjevalca evangelija dvigne od molitve, postane bolj velikodu\u0161no, osvobodi se duhovne zaprtosti in \u017eeli delati dobro ter deliti \u017eivljenje z drugimi (EG 282).<\/p>\n V sozvo\u010dju s krovnim dokumentom, ki poudarja pomen lepega in poglobljenega obhajanja bogoslu\u017eja (PiP 72), pape\u017e poudarja, da vesela skupnost, ki oznanja, zna vedno tudi \u00bbpraznovati\u00ab vsako majhno zmago, vsak napredek v evangelizaciji. “Vesela evangelizacija poskrbi za lepoto v bogoslu\u017eju. Cerkev oznanja evangelij z lepoto bogoslu\u017eja, ki je tudi obhajanje oznanjevalne dejavnosti in vir prenovljenega nagiba, da se daruje” (EG 24).<\/p>\n Drugi izziv: Poklicanost in poslanstvo<\/strong><\/p>\n Krovni dokument v drugem izzivu poudarja poklicanost in poslanstvo: “Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasi\u010dnih duhovnih poklicev bomo prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je kr\u0161\u010den in birman, ter spodbujali odgovornost za uresni\u010devanje Bo\u017ejega kraljestva” (PiP 63).<\/p>\n Krstni poklicanosti, ki kli\u010de k oznanjevanju, pape\u017e nameni veliko pozornosti. “V vseh kr\u0161\u010denih, od prvega do zadnjega, deluje posve\u010dujo\u010da mo\u010d Svetega Duha, ki priganja k evangelizaciji” (EG 119). “Vsak kr\u0161\u010deni je, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in na stopnjo verskega znanja, dejaven nosilec evangelizacije. Bilo bi neustrezno misliti na evangelizacijski na\u010drt, ki bi ga izvajali usposobljeni sodelavci, medtem ko bi ostali verniki samo sprejemali njihovo delovanje. Nova evangelizacija mora vklju\u010devati novo pojmovanje nosilne vloge vsakega kr\u0161\u010denega. To prepri\u010danje postane neposreden klic vsakemu kristjanu, da nih\u010de ne odneha od svojega prizadevanja v evangelizaciji. \u00a0<\/span>\u010ce je kdo zares izkusil odre\u0161ilno Bo\u017ejo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega \u010dasa, da bi se odpravil in oznanjal. Ne more \u010dakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je sre\u010dal z Bo\u017ejo ljubeznijo v Jezusu Kristusu” (EG 120).<\/p>\n Krovni dokument se pri poklicanosti in poslanstvu opira na antropolo\u0161ki vidik poklicanosti v \u017eivljenje (“Bog nas v \u017eivljenje pokli\u010de kot mo\u0161ke ali \u017eenske”, PiP 78) in izpostavlja razli\u010dne na\u010dine slu\u017eenja drugim v dru\u017eini, \u0161ir\u0161i skupnosti, v pluralnosti karizem in slu\u017eb, pri \u010demer poudarja, da slednje dobi poseben izraz v posve\u010denih oblikah, kot sta redovni\u0161tvo in duhovni\u0161tvo (PiP 78, 79).<\/p>\n \u010ce krovni dokument pri poklicanosti in poslanstvu izpostavlja slu\u017eenje vseh (pri \u010demer bralec dobi vtis, da so pri omenjanju slu\u017eenja pravzaprav bolj mi\u0161ljeni laiki, posve\u010denim slu\u017eabnikom pa ostaja pridr\u017ean nek “poseben polo\u017eaj”), pa pape\u017e Fran\u010di\u0161ek med sku\u0161njavami dejavnih v du\u0161nem pastirstvu prav posve\u010dene izrecno predstavlja kot tiste, ki so v slu\u017ebi bo\u017ejega ljudstva, torej laikov. Posebno poudarja nujnost pravilnih nagibov za odlo\u010ditev za duhovni\u0161tvo oz. posve\u010deno \u017eivljenje: “Semeni\u0161\u010d ne smemo polniti na osnovi vsakovrstnih nagibov, \u0161e zlasti ne, \u010de so ti nagibi povezani s \u010dustveno negotovostjo ali z iskanjem oblik oblasti, \u010dlove\u0161ke \u010dasti ali gospodarskega blagostanja” (EG 107).<\/p>\n Pape\u017e opa\u017ea, da je zavest istovetnosti in poslanstva laikov v Cerkvi zrasla, vendar se ozave\u0161\u010danje odgovornosti laikov, ki izhaja iz krsta in birme, ne ka\u017ee povsod v isti meri. Kot morebitna vzroka navaja premajhno izobra\u017eenost laikov za prevzem pomembnih odgovornosti in pretiran klerikalizem. Opa\u017ea, da so velike te\u017eave pri tem, da bi preko laikov “kr\u0161\u010danske vrednote prodirale v dru\u017ebeni, politi\u010dni in gospodarski svet” (EG 102). Oblikovanje laikov in evangeliziranje poklicnih in intelektualnih skupin za pape\u017ea predstavljata pomemben pastoralni izziv (EG 102). Pape\u017e posebno mesto daje vlogi \u017eene tako v dru\u017eini kot pri pomo\u010di duhovnikom pri izvajanju pastoralnega dela in meni, da je treba “raz\u0161iriti prostore za u\u010dinkovito \u017eensko navzo\u010dnost v Cerkvi” (EG 103).<\/p>\n Nadalje pape\u017e pravi, da se mnogi laiki (pa tudi duhovniki) bojijo, da jih bo kdo povabil, naj prevzamejo kak\u0161no nalogo in se sku\u0161ajo izogibati vsaki obveznosti, ki bi jim mogla vzeti prosti \u010das (EG 81). Ob tem tako laike kot posve\u010dene osebe spominja, da “poslanstvo ni privesek ali dodatna zadeva \u017eivljenja. Poslanstvo je nekaj, \u010desar ne morem iztrgati iz svojega bitja, razen \u010de se ho\u010dem uni\u010diti. … Priznati moramo, da smo zaznamovani za to poslanstvo, da prina\u0161amo lu\u010d, blagoslavljamo, o\u017eivljamo, dvigamo, ozdravljamo, osvobajamo. Tu se poka\u017ee, kdo je iz vse du\u0161e bolni\u0161ka sestra, iz vse du\u0161e u\u010ditelj, iz vse du\u0161e politik. To so tisti, ki so se najgloblje odlo\u010dili, da bodo \u017eiveli z drugimi in za druge. \u010ce pa nasprotno kdo medsebojno lo\u010duje dol\u017enost na eni strani in zasebnost na drugi, tedaj vse postane sivo in tak\u0161en \u010dlovek bo stalno iskal priznanje ali branil svoje potrebe” (EG 273).<\/p>\n Tretji izziv: \u017diva ob\u010destva<\/strong><\/p>\n “Namesto poudarjanja mno\u017ei\u010dnosti bomo odkrivali in ustvarjali \u017eiva ob\u010destva, v katerih bo posameznik ustvarjalno sodeloval in celostno osebno rasel” (PiP 64). Krovni dokument klic k novi evangelizaciji prepoznava v klicu k \u017eivim kr\u0161\u010danskim ob\u010destvom, ki jih povezuje vera v Jezusa Kristusa in v katerih je mo\u010dna navzo\u010dnost vstalega Gospoda, ki se ka\u017ee v mnogoterih oblikah oznanjevanja ter v bratskem lomljenju kruha in medsebojni pomo\u010di (PiP 80).<\/p>\n Po pape\u017eevem mnenju ima oznanilo neizbe\u017eno dru\u017ebeno vsebino: “v sredi\u0161\u010du evangelija samega sta ob\u010destveno \u017eivljenje in obveznost do drugih” (EG 177). Zato pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pravi, da sprejetje prvega oznanila, ki vabi, da se Bogu pustimo ljubiti in ga ljubimo s tisto ljubeznijo, ki nam jo on sam naklanja, povzro\u010di prvi in temeljni odziv v \u010dlovekovem \u017eivljenju in njegovem delovanju. To je, da \u017eeli blagor drugih in si zanj prizadeva kot za dobrino, ki mu je pri srcu (EG 178).<\/p>\n Biti kristjan torej pomeni biti v ob\u010destvu. Pape\u017e izpostavlja poseben pomen \u017eupnije, ki “z vsemi svojimi dejavnostmi opogumlja in oblikuje svoje \u010dlane, da bodo dejavniki evangelizacije” (EG 28). Po njegovem mnenju je \u017eupnija “ob\u010destvo ob\u010destev” (prim. PiP 80). “Je sveti\u0161\u010de, v katero \u017eejni prihajajo pit, da bi nadaljevali pot, je sredi\u0161\u010de nenehnega misijonarskega poslanstva” (EG 28). Obenem pa ob\u017ealuje, da klic po obnovi in prenovi \u017eupnij \u0161e ni obrodil zadostnih sadov, da bi bile bolj blizu ljudem. V nadaljevanju pape\u017e tako kot krovni dokument Pridite in poglejte in pred njim plenarni zbor (prim. PiP 82, PZ 90), druge cerkvene institucije, temeljna ob\u010destva in mala ob\u010destva, gibanja in druge oblike zdru\u017eenj, ozna\u010di kot bogastvo Cerkve, ki jih Duh prebuja za evangeliziranje vseh okolij in podro\u010dij, a jih obenem opozarja, naj ne izgubijo stika z \u017eupnijo, in se z veseljem vklju\u010dijo v organsko pastoralo krajevne Cerkve (EG 28-29).<\/p>\n Krovni dokument Pridite in poglejte pravi, da so ob\u010destva plodna tla za razcvet lai\u0161kih karizem, pri \u010demer poudarja, naj duhovniki v njih prevzemajo tiste vloge, ki po naravi sodijo k njihovemu poslanstvu: razlaga Bo\u017eje besede, bogoslu\u017eje, osebno spremljanje in duhovno vodstvo. Podobno pape\u017e Fran\u010di\u0161ek poudarja, da karizme niso zaklenjen zaklad, ki je zaupan neki skupini, da ga varuje, saj je razlo\u010dno znamenje za pristnost karizme njena cerkvenost, njena sposobnost, da se harmoni\u010dno vklju\u010di v \u017eivljenje svetega Bo\u017ejega ljudstva v blagor vseh (EG 130).<\/p>\n \u010cetrti izziv: So\u010dutje in pravi\u010dnost<\/strong><\/p>\n \u010cetrti izziv krovnega dokumenta poudarja pristno kr\u0161\u010dansko so\u010dutje in pravi\u010dnost. “Namesto zaprtosti vase in prelaganja solidarnosti na institucije bomo krepili duha slu\u017eenja in so\u010dutja ter med ljudmi po\u017eivili delitev dobrin, tako materialnih kot dru\u017ebenih in duhovnih” (EG 65).<\/p>\n Oba vidika poudarja tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek. “Kakor je Cerkev po naravi misijonarska, tako iz te narave nujno izhaja resni\u010dna ljubezen do bli\u017enjega, so\u010dutje, ki razume, pomaga in podpira” (EG 179). In dodaja: “\u010cudovite lepote evangelija ne moremo vedno ustrezno izpri\u010dati, a vendar obstaja znamenje, ki ne sme nikoli manjkati: to je odlo\u010ditev za zadnje, za tiste, ki jih dru\u017eba izlo\u010da in zavra\u010da” (EG 195).<\/p>\n Evangelij nas namre\u010d “vedno vabi, da pristanemo na tveganje sre\u010danja z obli\u010djem drugega, z njegovo telesno navzo\u010dnostjo, ki nas kli\u010de k nenehnemu, neposrednemu telesnemu stiku, z njegovo bole\u010dino in njegovimi pro\u0161njami, z njegovim nalezljivim veseljem. Resni\u010dna vera v u\u010dlove\u010denega Bo\u017ejega Sina je nelo\u010dljiva od darovanja samega sebe, od pripadnosti skupnosti, od slu\u017eenja, od sprave … Bo\u017eji Sin nas je v svojem u\u010dlove\u010denju povabil k revoluciji ne\u017ene ljubezni” (EG 88).<\/p>\n \u010ce krovni dokument v povezavi z dobrodelnostjo nekoliko bolj poudarja dru\u017ebeni vidik, pape\u017e posebno poudarja, da je za Cerkev “izbira za uboge najprej teolo\u0161ka kategorija in \u0161ele nato kulturno, sociolo\u0161ko, politi\u010dno ali filozofsko vpra\u0161anje. Bog naklanja ubogim \u203asvoje prvo usmiljenje\u2039” (EG 198).<\/p>\n Tako kot krovni dokument poudarja, da si \u017eelimo graditi “Cerkev, ki brate in sestre ter ljudi odprtega srca vzgaja za vsakdanje so\u010dutje in solidarnost,” (PiP 86) si tudi pape\u017e \u017eeli “ubogo Cerkev za uboge” (EG 198) in poudarja, da nih\u010de ne bi smel re\u010di, da je dale\u010d od ubogih, ker njegove \u017eivljenjske odlo\u010ditve narekujejo, da posve\u010da ve\u010d pozornosti drugim nalogam. “\u010ceprav je na splo\u0161no mogo\u010de re\u010di, da je poklicanost in posebno poslanstvo vernih laikov preoblikovanje razli\u010dnih svetnih podro\u010dij zato, da bi evangelij preobrazil vse \u010dlove\u0161ko delovanje, se nih\u010de ne sme \u010dutiti opro\u0161\u010denega skrbi za uboge in za dru\u017ebeno pravi\u010dnost” (EG 201), poudarja pape\u017e.\u00a0 <\/span><\/p>\n Ob rob dru\u017ebeni pravi\u010dnosti se pape\u017e zoperstavi dru\u017ebenemu in medijskemu izklju\u010devanju mnenja duhovnikov o temah, ki zadevajo \u017eivljenje ljudi. “Ne moremo ve\u010d trditi, da se mora vera omejiti na zasebno obmo\u010dje in da obstaja samo za to, da bi pripravljala du\u0161e na nebesa. Zato nih\u010de ne more od nas zahtevati, da vero odrinemo v skrito notranjost ljudi, brez vsakr\u0161nega vpliva na dru\u017ebeno in narodno dogajanje, ne da bi se brigali za blaginjo ustanov \u010dlove\u0161ke skupnosti, ne da bi se izrekali o dogodkih, ki se ti\u010dejo dr\u017eavljanov” (EG 182).<\/p>\n Nujno potrebno je, da se odkriva strukturne vzroke rev\u0161\u010dine in podpira celostni razvoj ubogih, kakor so potrebna najbolj preprosta in vsakdanja dejanja solidarnosti. Solidarnost po pape\u017eevem mnenju ozna\u010duje veliko ve\u010d kakor samo prilo\u017enostna velikodu\u0161na dejanja. “Zahteva, da ustvarimo novo miselnost, ki misli v pojmih ob\u010destva in prednosti \u017eivljenja vseh. Dobrin si ne smejo prila\u0161\u010dati samo nekateri” (EG 188). “Rast v pravi\u010dnost terja … odlo\u010ditve, programe, mehanizme in postopke, ki so povsem jasno naravnani na bolj\u0161o razdelitev dohodkov, na ustvarjenje delovnih mest in na celovito podporo ubogih, ki je ve\u010d kakor zgolj sistem socialne pomo\u010di” (EG 204).<\/p>\n Krovni dokument v poglavju o so\u010dutju in pravi\u010dnosti izpostavlja tudi odnos do cerkvenega premo\u017eenja (PiP 91-92). Pape\u017e pa med izzive dana\u0161njega \u010dasa uvr\u0161\u010da tudi odnos do denarja, ki vlada namesto, da bi slu\u017eil, in za katerim se skrivata “odklanjanje etike in odklanjanje Boga” (EG 57). “Svetovna kriza, ki obsega finance in gospodarstvo, jasno ka\u017ee njune neuravnove\u0161enosti in predvsem hudo pomanjkanje antropolo\u0161ke usmeritve. To je pomanjkanje, ki \u010dloveka zo\u017ei samo na eno njegovih potreb, to je na potro\u0161njo”( EG 55).<\/p>\n Peti izziv: Odpu\u0161\u010danje in sprava<\/strong><\/p>\n “Namesto ideolo\u0161kih nesoglasij bomo sprejeli resnico o storjenih krivicah, vzpostavljali pravico, predvsem pa odlo\u010dno stopili na pot odpu\u0161\u010danja in sprave.” Medtem, ko krovni dokument pri izzivu o spravi in odpu\u0161\u010danju izhaja iz ranjenosti, ki izvira iz na\u0161e polpretekle zgodovine, pape\u017e ob omenjanju sprave in odpu\u0161\u010danja ve\u010djo pozornost namenja \u010dlovekovemu intimnemu odnosu z Bogom in ranjenim odnosom, ki se pojavljajo tudi v kr\u0161\u010danskih skupnostih. “Cerkev mora biti prostor nedolgovanega usmiljenja, kjer se lahko vsi \u010dutijo ljubljene in sprejete, kjer morejo izkusiti odpu\u0161\u010danje in za\u010dutiti spodbudo ter \u017eiveti v skladu z evangelijem” (EG 114). “Za tiste, ki so ranjeni s starimi lo\u010ditvami, je te\u017eko sprejeti, da jih spodbujamo k odpu\u0161\u010danju in spravi, ker mislijo, da ne opazimo njihove bole\u010dine” … Z bole\u010dino ugotavljam, da je v nekaterih kr\u0161\u010danskih skupnostih in celo med posve\u010denimi osebami prostor za razne oblike sovra\u0161tva, razdora, obrekovanja, opravljanja, ma\u0161\u010devanja, ljubosumja in \u017eelja, da bi za vsako ceno uveljavili svoje predstave…” (EG 100).<\/p>\n Za sklep<\/strong><\/p>\n Ta kratek pregled “ujemanja” pape\u017eevega pogleda in pogleda Cerkve na Slovenskem nas potrjuje v “pastoralnem spreobrnjenju”, ki smo se ga v Cerkvi na Slovenskem lotili v “ob\u010destvenem duhu”. \u010clani na\u0161ih ob\u010destev, kljub razli\u010dnosti svojega poslanstva skupaj sprejemajo odlo\u010ditve o na\u010dinih poglabljanja osebne vere preko zastavljenih izzivov in pri izvajanju zastavljenih ciljev tudi skupaj sprejemajo odgovornost za njihovo uresni\u010devanje. Tako kot priro\u010dnik Na poti k izviru tudi pape\u017e ugotavlja, da so te\u017eava “predvsem dejavnosti, ki jih slabo izpolnjujemo, brez ustreznih nagibov, brez duhovnosti, ki pre\u017eema dejavnost in jo napravlja za\u017eeleno. Zato se dogaja, da dol\u017enosti prekomerno utrujajo in nas v\u010dasih napravijo bolne” (EG 82).<\/p>\n Sveti Duh nas tako po znamenjih \u010dasa spodbuja, da pravo zdravilo za to bolezen i\u0161\u010demo v obnovljeni apostolski gore\u010dnosti, ki je sad \u010dlovekovega osebnega sre\u010danja z Bogom in, ki \u017eiv stik z Bogom hrani ob izvirih Bo\u017eje besede, evharistije, molitve in ga krepi v \u017eivem ob\u010destvu, v katerem vsak posamezni prepoznava svojo poklicanost in poslanstvo in ga dejavno uresni\u010duje. Spodbujanje slovenskega katoli\u010dana, da te izvire ponovno odkrije, ni le pot, ki jo je prepoznal slovenski krovni dokument Pridite in poglejte, ni le pot, na katero stopajo na\u0161e \u0161kofije in \u017eupnije, pa\u010d pa pot, ki jo kot je razvidno iz apostolske spodbude Evangeljsko veselje prepoznava, nas na njej opogumlja in spremlja tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek.<\/p>\n
<\/p>\n
\n