<\/p>\n
\u00bbDanes imam ves dan sestanek z vsemi mladimi, ki ob nedeljah vodijo bogoslu\u017eje. Pri\u0161lo jih bo \u010dez sto; mislim, da bo lepo. V nedeljo zve\u010der so spet napadli trgovino v eni od na\u0161ih vasi. En fant je bil ranjen v nogo, ker so imeli roparji ‘kala\u0161nikov’. Vedno smo v nevarnosti. Zaradi vedno ve\u010dje rev\u0161\u010dine in kaosa v dr\u017eavi se ve\u010da tudi nestabilnost in kraja vsepovsod.\u00ab Tako misijonar Peter Opeka to torkovo jutro z Madagaskarja! Z mladimi, s katerimi bo pre\u017eivel dan, bo razmi\u0161ljal o lepoti nedeljskega bogoslu\u017eja. Na drugi strani strah, ki ga v vasi nekdanjih smeti\u0161\u010darjev prina\u0161ajo brezvestne oboro\u017eene tolpe. Slika je podoba dveh kraljestev: tistega, ki smo ga kristjani poklicani graditi \u017ee sedaj in tu, in onega, ki si ga v objesti gradi \u010dlovek zase, ko zavr\u017ee duh evangelija. Sv. Avgu\u0161tin ju je opisal kot dve mesti, \u00bbbo\u017eje\u00ab in \u00bbzemeljsko\u00ab, od katerih je prvo zgrajeno na ljubezni do Boga, drugo na ljubezni do sebe.<\/p>\n Prvi \u0161olski dnevi so prilo\u017enost za razmislek o vzgoji. Bolj kakor kadarkoli prej so danes u\u010denci izpostavljeni vsrkavanju nepreglednih koli\u010din znanja in informacij. Medsebojna primerjava znanja jih kmalu potisne v tekmovalnost, star\u0161i se temu pridru\u017eijo in otroke oblo\u017eijo z vrsto dodatnih obveznosti, od u\u010denja jezikov do vseh vrst \u0161porta. Tekmovalnost, v\u010dasih napeta do zadnjih mo\u010di, prebuja na drugi strani odpor in mnoge potiska na nasprotni breg apatije, brezvoljnosti, v kateri podzavestno izrazijo prezir do tak\u0161ne, zgolj storilnostno naravnane vzgoje. Kaj torej ho\u010demo postaviti za cilj vzgoje: roparske tolpe ali ustvarjalce \u00bbnovega neba in nove zemlje\u00ab?<\/p>\n Storilnostno usmerjena vzgoja v resnici ni vzgoja, ni \u00bbformiranje\u00ab \u010dloveka, ampak \u00bbinformiranje\u00ab, zasipanje z mnogimi informacijami in znanji, ki se dotaknejo le vrhnje plasti \u010dloveka, ne pa \u010dloveka v njegovem bistvu, v njegovem srcu. Polni ga z vedno novimi v\u00e9denji o vsem mogo\u010dem, notranjost, ki bi jo morala napolniti z vrednotami in smislom, pa pusti prazno. In prav notranjost je kasneje v \u017eivljenju odlo\u010dilna, ko mora \u010dlovek v mejnih situacijah stopiti sam predse in odlo\u010dati o \u017eivljenju, o pravi\u010dnosti ali o resnici in se zanje boriti. Bolj kakor znanje je torej pomembna zmo\u017enost \u010dloveka, da svoje znanje uporabi v duhu \u010dlove\u010dnosti. Ni pomembno samo to, kar vem in zmorem, ampak to, kaj smem. \u017divljenje se torej giblje med \u00bbzmorem\u00ab in \u00bbsmem\u00ab. …<\/p>\n Bistvo prave vzgoje je vzgoja srca. Ta razsvetljuje srce o tem, kaj nekdo sme in \u010desa ne sme; katere so njegove dol\u017enosti; srce usposablja za so\u010dutje, odpu\u0161\u010danje in ljubezen, za vero in upanje, za vse tisto, kar \u017eivljenju vliva smisel tudi v trenutkih, ko se to zdi nesmiselno in se \u010dloveku zru\u0161i svet z vsemi upi. Svetopisemski Job je vedel, da je vredno \u017eiveti tudi, \u010de so se mu zru\u0161ili vsi upi; to je vedel tudi o\u010de logoterapije Viktor Frankl, ki je bil \u00bbv tabori\u0161\u010du smrti\u00ab \u017eiv mrtev, a je pre\u017eivel, ker je neizprosno verjel v smisel \u017eivljenja. Ta vera ni sad trdo\u017eivosti; je sad vzgoje srca.<\/p>\n Verouk je ena od poti do srca. Marsikaterim star\u0161em se zdi odve\u010dna sitnost, a je za \u017eivljenje pomembnej\u0161i od u\u010denja jezikov, od glasbene \u0161ole ali od \u0161porta. V srce \u2013 mi\u0161ico, ki jo verouk krepi \u2013 vliva glasbo evangelija in z njo jezik ljubezni. V srce vliva temeljne \u017eivljenjske like, kakor je usmiljeni Samarijan v svojem so\u010dutju do zavr\u017eenega ranjenca; o\u010de, ki upanja poln na hi\u0161nem pragu pri\u010dakuje svojega izgubljenega sina; egiptovski Jo\u017eef, v katerem ni nikoli ugasnila ljubezen do bratov, \u010detudi so ga ti kot otroka prodali tujcem; Jezus, ki je gre\u0161nico re\u0161il kamenjanja pred podivjano mno\u017eico. Ti zgledi, polo\u017eeni v srce mladostnika, za vedno ostanejo v njegovem srcu, v njem \u017eivijo in govorijo, ka\u017eejo, kaj je prav in kaj ni, prebujajo upanje in vero, mu navdihujejo molitev v brezizhodnih situacijah, da se mu odpre pot naprej in nemogo\u010de spreminja v mogo\u010de. Brez teh likov ostane \u010dlove\u0161ko srce prazno, v vakuumu.<\/p>\n V tak\u0161nem sr\u010dnem vakuumu smo se zna\u0161li. Boj za prevlado je postal za\u010daran krog, iz katerega, se zdi, ni izhoda. Ker vsi tako delajo, tudi jaz ne morem druga\u010de \u2013 kakor da so vse zavore popustile. A tudi \u00bbpravi\u010dniki\u00ab, \u00bbvstajniki\u00ab in podobni, hote\u010d se temu zoperstaviti, delujejo v istem duhu: etiko bi neeti\u010dno vsiljevali, \u017ertve re\u0161evali z novimi, pravi\u010dnost uveljavljali s krivicami. Etika in pravi\u010dnost sta za mnoge le nova slogana, za katerima se skriva sr\u010dni vakuum. Toda brez sr\u010dne modrosti ni ne etike ne pravi\u010dnosti ne \u017eivljenja. Naj torej velja na za\u010detku novega \u0161olskega leta: usmerimo skrb v vzgojo srca!<\/span><\/span><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n
\nKaj ho\u010demo postaviti za cilj vzgoje: roparske tolpe ali ustvarjalce \u00bbnovega neba in nove zemlje\u00ab?<\/em><\/span><\/p>\n<\/h3>\n