{"id":2316,"date":"2012-10-23T10:03:05","date_gmt":"2012-10-23T09:03:05","guid":{"rendered":"http:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/?p=2316"},"modified":"2017-03-19T18:19:41","modified_gmt":"2017-03-19T17:19:41","slug":"verujem-v-vecno-zivljenje-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nadskofija-ljubljana.si\/laiki\/verujem-v-vecno-zivljenje-2\/","title":{"rendered":"Verujem \u2026 v ve\u010dno \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"

Mojca Bertoncel,\u00a0 Verujem \u2026 v ve\u010dno \u017eivljenje<\/strong><\/span><\/p>\n

\u00a0\u00bbVsako ustvarjeno bitje ima svoj lastni smisel in to je njegov posebni na\u010din, kako biti posnetek bo\u017ejega bitja.\u00ab <\/em>sveta Edith Stein<\/span><\/p>\n

Vstajenje od mrtvih<\/strong><\/span><\/p>\n

Kot ugotavlja dokument Pridite in poglejte, ki kot klju\u010den izziv Cerkvi na Slovenskem izpostavlja prebujanje in poglobitev osebne vere, smo na Slovenskem \u00bbv paradoksnem polo\u017eaju, ko Cerkvi pripada ve\u010d ljudi, kakor jih veruje v Boga. Izsledki raziskave Aufbruch (2007) ka\u017eejo, da se dobri dve tretjini Slovencev izjavlja za katoli\u010dane, le dobra polovica jih veruje v Boga (55,18 %), slabih 40 % v Jezusa Kristusa, Bo\u017ejega Sina in Odre\u0161enika, v vstajenje od mrtvih pa le slaba tretjina (29,71 %)\u00ab<\/em> (PiP 19).

[1]<\/a><\/p>\n

V mesecu novembru nas praznika vseh svetnikov in spomina vseh vernih rajnih vabita k razmi\u0161ljanju o \u017eivljenju, ki nas \u010daka po smrti, v ve\u010dnosti. \u010ce res le slaba tretjina slovenskih katoli\u010danov veruje v vstajenje od mrtvih, ob mislih, ki nas spremljajo v teh prazni\u010dnih dneh, ne bo odve\u010d povabilo k osebnemu vpra\u0161anju: \u00bbAli verujem v ve\u010dno \u017eivljenje, ali verujem, da me bo Bog, ko se izte\u010de moj \u010das, sprejel v nebe\u0161ko sre\u010do, ali verujem, da bom takrat iz o\u010di v o\u010di sre\u010dal\/-a Njega, ki me je ustvaril in odre\u0161il?\u00ab <\/em><\/p>\n

Navidezna resni\u010dnost sedanjega trenutka daje vtis, da se \u010dlovek morda res lahko nasiti zgolj s tem, kar mu je na dosegu roke, s tem, kar lahko dose\u017ee z lastnimi mo\u010dmi. Toda hlastanje po imeti, globoko v srcu, pu\u0161\u010da grenak priokus apati\u010dnosti, ki v \u010dloveku zamori pristni klic po biti! Po ljubiti ne zgolj dose\u010di! Morda so prav ti dnevi cerkvenega leta, ko se spominjamo na\u0161ih rajnih, prilo\u017enost, da se v na\u0161ih cerkvah in na pokopali\u0161\u010dih zavemo, da smo ustvarjeni za ve\u010dnost.<\/p>\n

Spreobrnjeni londonski gangster John Pridmore je mladim v Sti\u010dni po opisu svojega \u017eivljenja pred spreobrnjenjem, ko je \u017eivel za obilico dobrin in u\u017eitkov ter pri tem ni izbiral sredstev, kako jih dose\u010di, dejal le: \u00bb\u017dal mi je za vsak dan, ko nisem poznal Jezusa\u00ab.<\/em> O\u010daranost nad Jezusom, \u00bbo\u010daranost od njegovih besed, gest in njegove osebe same\u00ab<\/em> (PiP 70) \u010dloveka z ne\u017enimi vezmi potegne iz la\u017ene samozadostnosti, ga usmeri na pot, ki presega minljivo sre\u010do in mu pomaga, da svoje o\u010di upre v ve\u010dnost. Za marsikaterega iskalca na tej poti ostajajo \u0161tevilna vpra\u0161anja odprta, morda bodo na katero od njih odgovorile naslednje vrstice.<\/p>\n

Nesmrtna du\u0161a<\/strong><\/span><\/p>\n

Za sodobnega kristjana je teolo\u0161ka govorica pogosto prezahtevna. Zdi se, da smo v razumevanju posameznih pojmov, ki govorijo o prese\u017enem, ostali ujetniki pomenov besed, ki jih je mo\u010dno zaznamoval gr\u0161ki dualizem, po katerem je \u010dlovek sestavljen iz du\u0161e in telesa. \u010ce \u017eelimo npr. razlo\u017eiti, kaj je du\u0161a, moramo po p. Michelu Souchonu izhajati iz celostnega, svetopisemskega pogleda na \u010dloveka, ki je zelo pomemben za razumevanje vere v vstajenje. Svetopisemski pogled pravi, da je du\u0161a ves \u010dlovek. Psalmist s tem, ko pravi: \u00bbMojo du\u0161o \u017eeja po Bogu\u00ab<\/em> (Ps 42,3) izra\u017ea \u017eeljo vsega svojega bitja.<\/p>\n

P. Michel Souchon pripoveduje: \u00bbVse otro\u0161tvo sem poslu\u0161al navajanje evangeljskega odlomka v prevodu: \u203aKaj namre\u010d \u010dloveku pomaga, \u010de si ves svet pridobi, svojo du\u0161o pa pogubi? Ali kaj bo \u010dlovek dal v zameno za svojo du\u0161o?\u2039 (Mt 16,26). \u0160ele z leti sem spoznal, da je mnogo bolj\u0161i prevod tega besedila naslednji: \u203aKajti kaj koristi \u010dloveku, \u010de si ves svet pridobi, svoje \u017eivljenje pa zapravi? Ali kaj bo dal \u010dlovek v zameno za svoje \u017eivljenje?\u2039\u00ab<\/em> (Mt 16,26).<\/p>\n

Podobno velik paradoks bi bil prevod naslednjega evangeljskega odlomka: \u00bbKdor namre\u010d ho\u010de re\u0161iti svoje \u017eivljenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje \u017eivljenje zaradi mene, ga bo na\u0161el\u00ab<\/em> (Mt 16,25), \u010de bi besedo \u017eivljenje prevedli kot du\u0161a. Ko Jezus pravi, da je pri\u0161el, da bi dal \u00bbsvoje \u017eivljenje v odkupnino za mnoge\u00ab<\/em> (Mt 20,28), razumemo, da je pri\u0161el, da bi dal v odkupnino samega sebe in ne svoje du\u0161e.<\/p>\n

Vrnimo se sedaj k vpra\u0161anju, kaj se bo z nami zgodilo po smrti, kaj bo po smrti ostalo za nami? P. Michel Souchon provokativno odgovarja: \u00bbNi\u010d, ni\u010d vam ne bo ostalo, ne telo ne du\u0161a ne duh ne vest. Ne \u017eelite si svojega \u017eivljenja re\u0161iti, ne da bi sprejeli, da ga boste izgubili. Toda Bog, kateremu boste izro\u010dili svojega duha, Bog, v katerega verujemo, bo z njim sprejel va\u0161e \u017eivljenje, du\u0161o in duha, ki ste jih darovali v slu\u017eenju drugim in ga z zaupanjem izro\u010dili njegovemu ne\u017enemu usmiljenju.\u00ab<\/em>[2]<\/a><\/p>\n

\u017divljenje in smrt s perspektive ve\u010dnosti<\/strong><\/span><\/p>\n

Ko sem se malo nagnila, sem videla skoz okno zahajajo\u010de sonce, ki je metalo svoje zadnje \u017earke na naravo, in vrhovi dreves so bili videti \u010disto zlati. Tedaj sem si rekla: Kak\u0161na razlika, \u010de stoji\u0161 v senci ali pa se nasprotno izpostavi\u0161 soncu ljubezni \u2026 Tedaj si videti ves zlat. Zato sem videti vsa zlata. V resnici nisem taka in takoj bi nehala biti taka, \u010de bi se oddaljila od ljubezni.\u00ab[3]<\/span><\/a><\/em> sveta Terezija Deteta Jezusa<\/span><\/p>\n

Edina ovira pred \u010dlovekovo samozadostnostjo je minljivost. Sodobni \u010dlovek pogosto ni tako razo\u010daran nad \u017eivljenjem in svetom, da bi si \u017eelel odhoda nekam drugam. Bolje re\u010deno: nad \u017eivljenjem je navdu\u0161en! Kako se potem ne bi bal, da bo vse to izgubil? Morda je tudi to razlog, da misel na smrt in ve\u010dnost odlaga, da se pusti popolnoma zamotiti s hlastanjem po sedanjosti. Toda smrt kljub temu ostaja smrt neizogibno dejstvo. Strah pred smrtjo je nekaj naravnega. Celo Jezus je pred smrtjo trepetal v getsemanskem vrtu: \u00bbO\u010de, \u010de ho\u010de\u0161, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi\u00ab<\/em> (Lk 22,42). Tako kot \u010daka nas, se smrt dotakne oseb, ki jih imamo radi. Njihovo smrt te\u017eko sprejemamo. Najprej zaradi lo\u010ditve. Pa tudi, ker jo ve\u010dkrat spremlja ob\u010dutek krivde. \u00bbNaredil ali rekel sem nekaj, \u010desar ne bi smel narediti ali re\u010di!\u00ab Te\u017eko je \u017eiveti v miru z rajnimi. Koliko ljudi si \u017eeli, da bi jim njihovi rajni odpustili! Strah je spremljevalec misli na smrt tudi zato, ker ne vemo, kak\u0161na bo na\u0161a smrt; ker se spra\u0161ujemo, ali jo bo morda spremljalo dolgo trpljenje; ker se bojimo, da bomo te\u017eko bolni ali v breme tistim, ki bodo za nas skrbeli; ker nas je strah, da pred odhodom morda ne bomo zmogli odpustiti bli\u017enjim ali jih pomiriti. Toda darovati svoje \u017eivljenje vendar pomeni ljubiti. \u00bbZakaj mo\u010dna kakor smrt je ljubezen\u00ab<\/em> (Vp 8,6). Ljubezen je mo\u010d, ki nas odtegne od samih sebe, da bi nas darovala Bogu in bli\u017enjim. Preko nje strah pred smrtjo ne se\u017ee.[4]<\/a> \u00a0Zato sveta Terezija Deteta Jezusa pravi: \u00bbPome ne bo pri\u0161la \u203asmrt\u2039\u00ab, ampak dobri Bog\u00ab<\/em>.[5]<\/a>5 Smrti se ni bala. Nasprotno, hrepenela je po njej, da bi mogla \u010dim prej u\u017eivati Bo\u017ejo bli\u017eino. Svojim sosestram je ob bli\u017eajo\u010di se smrti preprosto dejala: \u00bb\u010ce bi me nekega jutra na\u0161li mrtvo, naj vam ne bo hudo: to bi pomenilo, da je O\u010dka ljubi Bog \u010disto preprosto pri\u0161el pome.\u00ab<\/em>[6]<\/a><\/p>\n

Kak\u0161ne so vice?<\/strong><\/span><\/p>\n

\u00bb\u010clovek je najlep\u0161a Bo\u017eja stvaritev. Bog se je hotel z njim zdru\u017eiti, da bi imel nad njim veselje. To bitje je poklical k popolni zdru\u017eitvi. Ko bo torej to bitje osvobojeno materialnih spon in se bo pojavilo pred njim, ga ho\u010de gledati kot popolno bitje, absolutno vredno njegove ljubezni.\u00ab[7]<\/span><\/a> <\/em>p. J. M. Szymusiak<\/span><\/p>\n

Katekizem Katoli\u0161ke Cerkve pravi, da je tistim, \u00bbki umrjejo v bo\u017eji milosti in bo\u017ejem prijateljstvu, a so nepopolno o\u010di\u0161\u010deni\u00ab, njihovo ve\u010dno zveli\u010danje zagotovljeno, \u00bbvendar pa po smrti trpijo o\u010di\u0161\u010devanje, da bi dosegli svetost, ki je potrebna za vstop v nebe\u0161ko veselje\u00ab<\/em> (KKC 1030).<\/p>\n

O vicah pogosto govorimo kot o kraju trpljenja, v katerem \u010dlovek zado\u0161\u010duje za grehe preden se v raju pridru\u017ei izvoljenim. \u010clovek se mora o\u010distiti preden pride pred Boga, ker smo vsi, \u010detudi je na\u0161e \u017eivljenje usmerjeno k Bogu, ujeti v egoizem, napuh, jezo\u2026<\/p>\n

Vice so \u00bbtrenutek resnice\u00ab. V \u017eivljenju si deloma tudi o samih sebi ustvarjamo dolo\u010dene utvare: ne vemo natan\u010dno, kako nas do\u017eivljajo drugi, ali in kdaj smo jih kakorkoli prizadeli; ne poznamo vseh svojih grehov in pomanjkljivosti. Zato ne znamo vstopiti v povsem prosojen odnos s svojimi bli\u017enjimi in tudi ne z Bogom.<\/p>\n

Vice ozna\u010dujejo prejem popolnega vedenja o tem, kak\u0161ni smo. Vice so vrata do raja! Kristjani upamo, da nih\u010de ne bo pri\u0161el v pekel, toda kdo lahko trdi, da je mogo\u010de priti v nebesa, ne da bi se najprej o\u010distili?[8]<\/a><\/p>\n

Ko pride \u010dlovek pred Boga, se mu ta prika\u017ee \u00bbv tako \u010dudoviti in sijajni lepoti in \u010distosti\u00ab, da ga \u00bbvse nebe\u0161ke sile ne bi spravile pred Boga, dokler ima na sebi \u0161e najmanj\u0161i made\u017e.\u00ab<\/em> \u0160ele ko je popoln, si \u00bbupa stopiti pred ve\u010dno lu\u010d in Bo\u017ejo popolnost\u00ab, <\/em>da bi ga gledal \u00bbiz obli\u010dja v obli\u010dje\u00ab<\/em>.[9]<\/a><\/p>\n

Sveta Katarina Genovska, mistikinja vic, daje jasno vedeti, da \u00bbta ogenj hkrati prina\u0161a veselje in bole\u010dino, kakor vse, kar o\u010di\u0161\u010duje\u00ab<\/em> in dodaja: \u00bbNe verjamem, da lahko najdemo zadovoljstvo, ki se lahko meri z zadovoljstvom du\u0161 v vicah, razen zadovoljstva bla\u017eenih v nebesih. Zadovoljstvo raste z vsakim dnem, ko Bog pre\u0161inja du\u0161o, in to tem bolj, \u010dim bolj izginjajo ovire, ki so mu zoperstavljene\u00ab.<\/em> Tako bi lahko rekli, da v vicah \u00bbveselje in bole\u010dina tesno spremljata drug drugega.\u00ab<\/em>[10]<\/a> \u00a0Sveta Terezija Deteta Jezusa zato pravi: \u00bb\u010ce bom \u0161la v vice, bom zelo zadovoljna\u2026 sprehajala se bom med plameni in prepevala hvalnico Ljubezni.\u00ab<\/em>[11]<\/a><\/p>\n

Na\u0161i nebe\u0161ki prijatelji<\/strong><\/span><\/p>\n

Zaradi enega samega pri\u010dakovanja mi bije srce \u2013 zaradi ljubezni, ki jo bom prejela, in ljubezni, ki jo bom lahko razdajala.[12]<\/span><\/a> \u2026 \u00bbKo bom v nebesih, koliko milosti bom izprosila za vas! O, tako bom nadlegovala ljubega Boga, da ga bo, \u010de bi me ne hotel takoj usli\u0161ati, moja nadle\u017enost prisilila, da bo obilno izpolnil moje \u017eelje.\u00ab[13]<\/span><\/a><\/em> sveta Terezija Deteta Jezusa<\/span><\/p>\n

Ko se na\u0161i bli\u017enji od nas poslovijo, njihova ljubezen do nas ne umre, \u0161e vedno nas spremljajo in trenutki sre\u010de z njimi nikakor niso izgubljeni za vso ve\u010dnost.[14]<\/a> \u00bbTisti, ki umrjejo v bo\u017eji milosti in bo\u017ejem prijateljstvu in so popolnoma o\u010di\u0161\u010deni, za vekomaj \u017eivijo s Kristusom. Za vekomaj so podobni Bogu, ker ga gledajo \u203atak\u0161nega, kakr\u0161en je\u2039 (1 Jn 3,2), iz obli\u010dja v obli\u010dje. \u2026 Nebesa so poslednji cilj in uresni\u010denje najglobljih \u010dlovekovih hrepenenj, stanje najvi\u0161je in dokon\u010dne sre\u010de\u00ab<\/em> (KKC 1023, 1024).<\/p>\n

Na\u0161i rajni in svetniki so v nebesih na\u0161i pripro\u0161njiki. Namesto, da bi z njimi iskali stik preko klicanja duhov oz. spiritizma, se jim raje priporo\u010dajmo v molitvi in jih prosimo za njihovo pomo\u010d in varstvo. Bodimo gotovi, da nas spremljajo in nam pomagajo, saj je svetost drugo ime za ljubezen. \u00bbKadar nas i\u0161\u010dete, nas i\u0161\u010dite v veselju, kajti prebivamo v svetu veselja.\u00ab<\/em>[15]<\/a> Ve\u010dno \u017eivljenje je namre\u010d \u00bb\u017eivljenje po meri Boga, ki nam podarja \u017eivljenje s seboj; \u017eivljenje, ki ni ve\u010d ujetnik prostora in \u010dasa; \u017eivljenje v duhovnem telesu, ki ga ne pogojujejo materija v nastajanju; \u017eivljenje, ki ga ljubezen obdaja tako tesno, kot si je sploh mogo\u010de predstavljati; \u017eivljenje, v katerem ljudje brez ovir postajajo eno v ljubezni; \u017eivljenje, ki ga lahko imenujemo \u017eivljenje vstajenja, novo \u017eivljenje brez meja, pot, ki nam jo je pokazal Kristus.\u00ab<\/em>[16]<\/a><\/p>\n

Lahko bi dodali: \u017eivljenje, ki hrepeni po tem, da bi k polnosti \u017eivljenja pomagalo tudi tistim, ki so \u0161e na zemeljskem potovanju k popolni sre\u010di v Bogu. Sveta Edith Stein to opi\u0161e z naslednjimi besedami: \u00bbTisti dan, ko bo Bog imel neomejeno oblast nad na\u0161im srcem, bomo tudi mi imeli neomejeno oblast nad njegovim\u00ab.<\/em>[17]<\/a> Sveta Terezija Deteta Jezusa pa dodaja: \u00bbKako nesre\u010dna bom v nebesih, \u010de ne bom mogla vsaj malo razveseljevati na zemlji tistih, ki jih ljubim!\u00ab<\/em> [18]<\/a> In: \u00bbKo bom v nebesih, bom \u0161la k ljubemu Bogu\u2026 Ljubi Bog mi bo rekel: \u203aKaj \u017eeli\u0161 deklica?\u2039 In odgovorila bom: \u203a\u017delim sre\u010do vsem, ki jih ljubim\u2039\u00ab.<\/em>[19]<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n


<\/p>\n
\n
\n

[1]<\/a> SSK, Pridite in poglejte<\/em> (PiP), Dru\u0161tvo Mohorjeva dru\u017eba, Ljubljana 2012.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[2]<\/a> Prim. Michel Souchon, Qu\u2018est-ce que l\u2018\u00e2me?<\/em>, v: Les cahiers Croire. 50 questions de foi<\/em>, Bayard 2012, 16\u201317.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[3]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori<\/em>, Karmeli\u010danski samostan v Sori, Sora 1997, 174.<\/p>\n

 <\/p>\n<\/div>\n

\n

[4]<\/a> Prim. Michel Souchon, Est-il normal d\u2018avoir peur de la mort?,<\/em> v: Les cahiers Croire. 50 questions de foi<\/em>, 41-42.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[5]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 13.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[6]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 26.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[7]<\/a> Marija Simma, Moja do\u017eivetja z du\u0161ami v vicah<\/em>, Salve, Ljubljana 2005, 163.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[8]<\/a> Prim. Quel purgatoire?,<\/em> Croire.com, URL= http:\/\/www.croire.com\/Definitions\/Mots-de-la-foi\/Purgatoire\/Quel-purgatoire. 17. 9. 2012.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[9]<\/a> Marija Simma, n.d., 63\u201364.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[10]<\/a> Marija Simma, n.d., 11 8-119.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[11]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 45.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[12]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 181.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[13]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 19.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[14]<\/a> Prim. Michel Souchon, Peut-on communiquer avec un defunt?<\/em>, v:Les cahiers Croire. 50 questions de foi<\/em>, 94.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[15]<\/a> Michel Souchon, Peut-on communiquer avec un defunt?,<\/em> v:Les cahiers Croire. 50 questions de foi<\/em>, 94.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[16]<\/a> Prim. Quelle diff\u00e9rence entre vie \u00e9ternelle et immortalit\u00e9?,<\/em> Croire.com, URL: http:\/\/www.croire.com\/<\/a> Definitions\/Mots-de-la-foi\/Paradis\/Quelle-differen ce-entre-vie-eternelle-et-immortalite<\/p>\n<\/div>\n

\n

[17]<\/a> Edith Stein, Hrepenenje po resnici, <\/em>Novi svet, Ljubljana 2004, 88.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[18]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 34.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[19]<\/a> Sv. Terezija Deteta Jezusa, n.d., 39.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

<\/div><\/div><\/div><\/div>