Ob koncu devetdesetih je gotovo bil med bolj priljubljenimi profesorji na obeh licejih v italijanski Gorici. Njegove ure verouka so na \u0161olskem urniku vedno bile zadnjo uro, ker niso bile med obveznimi predmeti. Z njim smo lahko govorili o vsem. Tudi o tem, \u010de je nekdo bil nesre\u010dno zaljubljen, in kako se re\u0161iti iz te nesre\u010de.<\/p>\n
Tokrat sva se pogovarjala za dvojnimi zaprtimi vrati. Kljub temu se je sli\u0161alo, kako se zunaj nekdo ves \u010das sprehaja mimo. Veliko vpra\u0161anj je ostalo neodgovorjenih, morda zato, ker je bilo premalo \u010dasa, ali pa zato, ker \u0161e ni pravi \u010das … Tako kot po njegovem mnenju \u0161e ni pri\u0161el \u010das Vladimirja Sergejevi\u010da Solovjojova, ki mu je pater posvetil svoje najnovej\u0161e delo. Eden njegovih najbolj\u0161ih prijateljev, kardinal in nekdanji dolgoletni milanski \u0161kof Carlo Maria Martini, ki ga pozna \u0161e iz \u010dasov, ko je na Gregoriani \u0161tudiral misiologijo, je pred mesecem dni izdal delo Il Vescovo (\u0160kof), v katerem je kljub visoki starosti lucidno in modro zapisal, kak\u0161en naj bi bil \u0161kof: \u00bbz integriteto, iskren, zvest, resnicoljuben, potrpe\u017eljiv, usmiljen, pripravljen ponuditi upanje trpe\u010dim, predvsem pa \u010dlovek, pripravljen prisluhniti vsakomur, tudi tistim, ki neverujejo, lo\u010dencem in seveda homoseksualcem.\u00ab Rupnik bo pri zalo\u017ebi Dru\u017eina v kratkem izdal prevod svoje knjige L’arte della vita (Umetnost \u017eivljenja). Leta 1991 je v Rimu ustanovil \u0161tudijsko-raziskovalni center \u00bbEzio Aletti\u00ab in odtlej tam \u017eivi in dela kot direktor centra Aletti, vodi njegov duhovni atelje, poleg tega pou\u010duje na pape\u0161kem vzhodnem in\u0161titutu, na pape\u0161ki univerzi Gregoriani in na Pape\u0161kem bogoslu\u017enem in\u0161titutu sv. Anzelma. Predavanje in seminarje vodi tudi na \u0161tevilnih drugih evropskih akademskih in\u0161titutih. Ko po svetu ne ustvarja mozaikov, pi\u0161e \u2013 izdal je ve\u010d deset knjig v razli\u010dnih jezikih \u2013, \u010deprav je lani, kot je izra\u010dunal, v Rimu bil manj kot tri mesece.<\/p>\n
Kaj je umetnost \u017eivljenja?<\/p>\n
Vja\u010deslav Ivanovi\u010d Ivanov pravi, da sta bili v davni preteklosti modrost in umetnost zra\u0161\u010deni. Modrost i\u0161\u010de poti, ki naj bi jih \u010dlovek prehodil, da bi ne izgubil svojega \u017eivljenja. \u017de od nekdaj se \u010dlovek ubada s smrtjo. \u017de komaj rojeni \u010dlovek ima postavljeno svojo zadnjo diagnozo: smrt. Samo vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bo umrl. Zato se modrost soo\u010da z vpra\u0161anjem, ali je mogo\u010de umreti tako, da bi presegli smrt. Svetopisemska modrost nam razodeva Bo\u017ejo ljubezen kot tisto, ki je sposobna re\u0161iti \u010dlovekovo \u017eivljenje pred hiranjem in smrtjo. Ljubezen je sposobna narediti iz \u017eivljenja dar, darovano \u017eivljenje pa ostane, tudi \u010de umre. Smo v velikono\u010dnem \u010dasu, v katerem nam Kristus razodeva, da \u010dlove\u0161kost, ki \u017eivi s to ljube\u010do podarjenostjo, se\u017ee onkraj groba. Kar je zajeto v ljubezen, je iztrgano iz smrti. Zato umetnost \u017eivljenja pravzaprav pomeni na\u010din umiranja, znati umirati. Umetnost pomeni zaviti svoje \u017eivljenje v ljube\u010di dar, ker je s tem \u017eivljenje iztrgano iz pozabe in zatona. Vse bo minilo, ljubezen in dobrota pa ostaneta. To je modrost in to je umetnost \u017eivljenja. Tako in tako bom moral umreti, vpra\u0161anje je samo, ali bom umrl zavit v ljubezen ali pa bom preprosto samo umrl… Vedeti moram, za kaj “tro\u0161im” \u017eivljenje…<\/p>\n
Imate kdaj ob\u010dutek, da ga ne tro\u0161ite za prave stvari?<\/p>\n
Ne samo to. Vsak ve\u010der sku\u0161am kon\u010dati dan \u2013 in starej\u0161i kot sem, bolj je to pomembno \u2013 tako, da precenim, kak\u0161nega okusa je bil… Pater \u0160pidlik me je u\u010dil prisluhniti srcu in videti, katere stvari srce ob koncu dneva prepoznava za svoje in v njem najdejo svoje mesto, katere pa so srcu tuje. Na likovni akademiji nas je profesor slikanja u\u010dil, da moramo stvari gledati s priprtimi o\u010dmi, kajti takrat detajli izginejo in ostane bistvo, vidi se celota. Po\u010dasi se u\u010dim gledati na \u017eivljenje, na sebe samega, na druge in na zgodovino s priprtimi o\u010dmi. Ko pa je \u010dlovek mlad, obi\u010dajno gleda s \u0161iroko odprtimi o\u010dmi in vidi predvsem detajle, ki se mu naenkrat zazdijo izredno pomembni, da ne re\u010dem pomembnej\u0161i od celote. In kaj hitro se zgodi, da se za te detajle borimo, kregamo in zanje zastavimo vse svoje energije. Potem pa na koncu niti ne vemo, v kak\u0161no celoto tak\u0161en detajl spada. Z leti sem tudi te stvari precej jasno uvidel in se oprijel stare modrosti, ki u\u010di, da je za \u010dloveka dobro, \u010de sklene dan tako, da pogled \u0161e enkrat zaobjame tisto, kar je po dnevu ostalo kot bistveno.<\/p>\n
Knjigo Umetnost \u017eivljenja zaklju\u010dite z imenom in priimkom ruskega filozofa Solovjova. Zakaj?<\/p>\n
Vladimir Solovjov mi je dal ogromno in v njem vidim najbolj stvarno alternativo miselnosti in inteligenci, ki je v zadnjih stoletjih obvladala zahodni svet. Z na\u0161o obi\u010dajno zahodno filozofijo in miselnostjo smo pravzaprav pri\u0161li v slepo ulico, kakor je danes mnogim \u017ee jasno. Dam en sam primer: veliki gr\u0161ki mislec Maksim Spoznavalec pravi, da je slabo ravnanje s snovjo sveta posledica slabe ideje, slabe misli. Povsem jasno je, da smo pri\u0161li do izredno slabega obravnavanja vsega, kar je snovno, zemeljsko in \u010dlove\u0161ko. Prakti\u010dno nimamo ve\u010d enega zdravega gozda, ene \u010diste reke, ni ve\u010d zdravih rib ne zdravih pridelkov na polju. Skratka, nekaj se je zalomilo. In \u010de se je zalomilo v znanstvenem, ekolo\u0161kem in ekonomskem svetu, to pomeni, da se je moralo precej pred tem zalomiti v misli. Ko smo iz stvarnosti izlu\u0161\u010dili idejo in odprli pot dualizmu, smo pravzaprav izgubili \u017eivljenje. Ideje in pojmi namre\u010d ne morejo ne zadr\u017eati ne posredovati \u017eivljenja in tako nam ostane samo \u0161e mo\u017enost, da \u017eivljenje navezujemo na snovnost. Toda \u017eivljenje snovnosti brez ideje je slepo \u017eivljenje in kot takega se ga lahko pola\u0161\u010damo in ga izkori\u0161\u010damo. Izkazalo se je, da smo \u017eivljenje zapravili in da sveta in zemlje prakti\u010dno ne obravnavamo ve\u010d kot \u017eive stvarnosti. Poleg tega je v tem dualizmu med idealnim in realnim svetom zmanjkalo tudi prostora za svobodo. Z idejnim svetom smo hoteli obvladati stvarnost in zgodovino. Ko pa v svet vnese\u0161 po\u010delo prisile in diktature, vnese\u0161 nemir in za\u010dne se zlato pravilo nihala, ki gre pogosto prav iz ene skrajnosti v drugo, npr. iz idealizma v materializem in obratno. Najve\u010dja te\u017eava take miselnosti pa je celovitost, enotnost. Stvari se po\u010dasi atomizirajo, razdrobijo se na tiso\u010de analiz in tako ostanejo lo\u010dene druga od druge. In tako nam ostane samo en na\u010din, s katerim sku\u0161amo zajeti in zadr\u017eati celoto, in sicer ustvarjanje sistema, a \u017eivljenje se prav tu zalomi. Vladimir Solovjov pa je tisti izredni genij, ki je sku\u0161al v moderno dobo vstopiti s simbolom, s simbolno miselnostjo. Simbol zanj pomeni edinost dveh svetov, ustvarjenega in neustvarjenega, snovnega in nesnovnega; in ta edinost je utemeljena v osebni ob\u010destvenosti Troedinega Boga. Zato simbol zdru\u017euje \u017eivljenje in njegovo idejo, inteligenco, se pravi vsebino in izraz. Solovjov na nov na\u010din predstavi starokr\u0161\u010dansko vizijo simbola, kjer simbol ni neka stvar, ki ka\u017ee na nekaj izven sebe, pa\u010d pa simbol v samem sebi razodeva globljo resni\u010dnost. Se pravi, da simbol v eni stvari razkrije novo, globljo stvarnost, obenem pa vzpostavi s teboj, ki ga spoznava\u0161, razmerje, in sicer razmerje, ki pu\u0161\u010da prostor za svobodno pripadnost. Tako Solovjov zari\u0161e mo\u017enost organskega mi\u0161ljenja, kjer celota in posami\u010dnost svobodno sovpadata \u2212 ne z dokazom, ampak s pri\u010devanjem. Isto\u010dasno Solovjov prav zaradi simbolnega mi\u0161ljenja vidi, kako celota kulture organsko dozoreva v lepoti. Lepota je za Solovjova telo resnice in dobrega. Resnica, ki ne postane lepota, postane zmaj, ki lahko tudi uni\u010di in pobije \u010dloveka. Dobro, ki ne postane lepota, postane fanatizem, ki \u010dloveka izmu\u010di in ga \u017ertvuje v nesmiselni \u017ertvi. Lepota brez resnice in dobrega pa je zgolj zapeljivo malikovanje, ki \u010dloveka na kraju pusti samega, izoliranega, namesto da bi bil organsko zra\u0161\u010den v ob\u010destvo z drugimi.<\/p>\n
V tem trenutku se mi zdi to \u0161e posebej va\u017eno. Prav na zadnji svetovni konferenci v Kopenhagnu, na primer, so pri\u0161li do jasnega spoznanja, da se nahajamo na kriti\u010dni to\u010dki, kjer ni ve\u010d dovolj, da ena sama dr\u017eava nekaj stori ali da ena sama znanost nekaj stori, ampak je napo\u010dil \u010das za celostno vizijo, na katero pa nismo pripravljeni in zanjo nismo usposobljeni.<\/p>\n
V eni od svojih knjig Solovjov pravi, da ima ljubezen med mo\u0161kim in \u017eensko klju\u010dno vlogo pri preobrazbi sveta, kot nekak\u0161no evolucijsko strategijo…<\/p>\n
Po njegovem mnenju je greh zastrupil svet z negativno energijo, ki jo imenuje egoizem, in ta egoizem je prodrl v vse pore \u017eivljenja. Egoizem je izredno konkretna sila. Zato zgolj sklicevanje na nek eti\u010dni imperativ absolutno ni dovolj, ker \u010dlovek zgolj z idejo in s svojo voljo ni sposoben izkoreniniti egoizma. Samo sila, ki je mo\u010dnej\u0161a od egoizma, lahko izkorenini egoizem. In ta sila je ljubezen, ki je mo\u010dnej\u0161a od egoizma, mo\u010dnej\u0161a pa je zaradi ob\u010destvenosti, ker je sila, ki povezuje in ne lo\u010duje, zato je tudi bolj konkretna kot egoizem. Zato lahko samo ljubezen izkorenini egoizem. In Solovjov tudi ljubezni med mo\u017eem in \u017eeno pripisuje to odre\u0161enjsko mo\u010d osvobajanja od egoizma, s \u010dimer \u010dlovek pripomore k ustvarjanju lep\u0161ega in bolj\u0161ega \u017eivljenja.<\/p>\n
Kaj daje kr\u0161\u010danstvo sodobnemu svetu?<\/p>\n
Pomembno je vzeti kr\u0161\u010danstvo kot celoto, ne le hierarhijo ali medijsko podobo. In \u010de gledamo na celoto, bi kot prvo omenil, da kristjani sredi tega sveta slavijo Boga in kli\u010dejo njegovo sveto ime. To ni majhna stvar, ker je zelo pomembno, da se \u010dlove\u0161tvo ne zapre v svoje doline, ampak da je tu vsaj nekdo, ki kli\u010de ime Gospodovo in ga \u010dasti. Bogoslu\u017eje kristjanov sredi tega sveta se mi zdi tisti kvas in tista sol, ki za mnoge morda ni\u010d ne pomeni, mnogi ga lahko tudi prezirajo, a ni re\u010deno, da ne bodo neko\u010d nekje, morda v najbolj temnem trenutku \u017eivljenja, mnogi spoznali, da je razlika med kva\u0161enim in nekva\u0161enim kruhom. Zelo va\u017eno je, da nekdo sredi \u010dlove\u0161tva ljubi Boga in s tem razodeva, da ljubezen i\u0161\u010de nekaj absolutnega kot “objekt ljubezni”. \u010clovekova ljubezen se namre\u010d sprevr\u017ee, \u010de ne ljubi ne<\/p>\n
esa, kar je vesoljno, absolutno. \u010ce je “objekt ljubezni” preve\u010d omejen, ljubezen ne vzdr\u017ei in se sprevr\u017ee v fanatizem in egoizem. V vseh \u010dasih imamo ljudi, ki s \u010distim srcem \u010dastijo in slavijo Boga in zato na zlo in na egoizem drugih ne odgovarjajo z zlom in s \u0161e huj\u0161im egoizmom, ampak z dobroto. To je zanesljivo tisto, kar kr\u0161\u010danstvo daje svetu. To lahko tudi vznemirja tiste, ki imajo te\u017eave z dobroto in z mirnim pogledom. Vendar na to naj bi bili kristjani navajeni \u017ee od vsega za\u010detka. Kadar pa se za\u010dnemo kristjani boriti zase, za na\u0161 prav in za na\u0161 prostor, pa dejansko postanemo mote\u010di. In kaj hitro se zgodi, da na\u0161a dr\u017ea zakrije pogled na Tistega, ki ga \u017eelimo slaviti. Tudi Solovjov sam govori o kristjanih kot o tistih, ki ne i\u0161\u010dejo svojega mesta, no\u010dejo uveljavljati nekih posebnih oblik \u017eivljenja, ampak vstopajo v prostor tako, da o\u017eivljajo tisto, kar najdejo, in z ljubeznijo pristopajo k \u010dloveku, ki je ob koncu te moderne dobe tako ogro\u017een in tako zaskrbljen zase, da se skoraj nevroti\u010dno brani. Mislim, da je \u010dlovek danes oku\u017een z nekim splo\u0161nim virusom predsodka. Ves \u010das gledamo drugega s predsodki, zato ne obravnavamo konkretnega kristjana, ampak Cerkev, ne gledamo na konkretnega \u010dloveka, ki ne obiskuje cerkve, ampak govorimo o nevernih, komunistih, liberalcih… V enem obdobju se vseposplo\u0161eno udriha po enih, v drugem po drugih. Danes se mi zdi, da smo mogo\u010de na nekem posplo\u0161enem udarcu spet kristjani.<\/p>\n
Kristjani sredi \u010dlove\u0161tva pri\u010dujemo, da kljub slabosti, gre\u0161nosti obstaja odpu\u0161\u010danje. Obstaja nekdo, za katerega zlo in greh nista zadnja postaja, saj odpu\u0161\u010danje \u010dloveka spremeni. Prav s tem kristjani na najbolj prepri\u010dljiv na\u010din razodevamo, da je Bog usmiljenje, dobrota in ljubezen, kajti kakor je Gospod obdaril z odpu\u0161\u010danjem nas, lahko obdari vsakega \u010dloveka.<\/p>\n
Pomembno se mi zdi tudi, da kristjani pri\u010dujemo, da se ta dolina, v kateri \u017eivi \u010dlove\u0161tvo, ne kon\u010da na obronkih grobov, ampak se za nas vse odpira nova razse\u017enost: seme, ki umira, vzklije; stran zgodovine se obrne na drugo stran, tako da se dva svetova razodevata drug v drugem. Zaradi tega je zelo va\u017eno, da nekdo ves \u010das do\u017eivlja \u010dloveka kot skrivnost, do\u017eivlja zemljo kot skrivnost in \u017eivljenje kot skrivnost. Kot skrivnost pomeni kot nekaj, kar je neobvladljivo, kot nekaj, kar je treba priznati.<\/p>\n
Je dobro, da \u010dlovek misli druga\u010de, da ne upo\u0161teva \u010drede?<\/p>\n
Modrost u\u010di, da ve\u010dina in resnica ne gresta vedno skupaj. Menim, da je izjemnega pomena to, da se \u010dlovek pri mi\u0161ljenju u\u010di duhovne askeze in da njegova misel ni zgolj plod neke samovolje ali neke \u017eelje po uveljavitvi svoje mo\u010di in svojega prav. Z mislijo je tako: \u010de je pre\u010di\u0161\u010dena, se vedno bolj pribli\u017euje modrosti, \u010de pa ni pre\u010di\u0161\u010dena, je podvr\u017eena teorijam, ideologijam ali na\u0161im lastnim strastem. Solovjov pravi, da ideja, ki se ni sposobna utelesiti v lepoto, pravzaprav razodeva svojo nemo\u010d, svojo jalovost. Misel, ki se uresni\u010di v lepoti, pa je misel, ki je sposobna misliti ob\u010destveno, se pravi z ljubeznijo. Po Solovjovu je namre\u010d lepota uresni\u010dena ljubezen. Zanj misel, ki ni sposobna upo\u0161tevati drugega, razkriva svojo neosnovanost. Kakor je res, da \u010dlovek ne misli samo z mo\u017egani, ampak s celoto svojega bitja (\u010de ima\u0161 glavobol ne misli\u0161 enako, kot \u010de ga nima\u0161), tako je tudi res, da misel za\u017eivi, kadar se sre\u010da z drugim. Bolj kot je odprta v vesoljnost organizma, bolj je ustvarjalna in \u017eivahna.<\/p>\n
Po vsem svetu vodite duhovne vaje za \u0161kofe, nad\u0161kofe, kardinale…? Kako jih umirite?<\/p>\n
(smeh) Duhovne vaje potekajo v strogi ti\u0161ini, brez gledanja televizije, poslu\u0161anja radia, branja \u010dasopisov, telefoniranja, emailov ipd. So \u010das molitve, se pravi osebnega sre\u010danja z Bogom v ti\u0161ini notranjega sveti\u0161\u010da \u2212 srca. Za nas kristjane je to, kar je osebno, vedno v odnosu z ob\u010destvom, zato kljub temu, da je \u010dlovek sam v samoti srca, gre vendarle za do\u017eivetje Cerkve, se pravi skupnosti. Voditelj mora poskrbeti, da ima vsak posameznik dovolj duhovne hrane, zato je va\u017eno, da vsakomur pomaga vstopati v Sveto pismo in v teolo\u0161ko-duhovno poglabljanje. Moram re\u010di, da je bila zame izku\u0161nja s \u0161kofi na raznih koncih sveta zelo mo\u010dna in zelo spodbudna. V glavnem gre za zelo resne in globoko verne mo\u017ee, zelo izobra\u017eene, ampak skromne.<\/p>\n
Spomnim se va\u0161e razstave v Gorici v za\u010detku devetdesetih, ko ste \u0161e delali s \u010dopi\u010dem. Na platna ste lepili siringe, plasti\u010dne rokavice, zemljo… Iz sodobne umetnosti ste se obrnili k bizantinski, k mozaikom. Zakaj?<\/p>\n
\u0160lo je za kompleksen proces, ki se je zgodil v meni. Zgodil se je simfoni\u010dni dogodek, mnogo stvari je za\u010delo sovpadati na nov na\u010din. Ves \u010das sem \u010dutil, da materija ni neprosojnost duha, temve\u010d prostorje duha, da ni zatemnitev lu\u010di, temve\u010d razodevanje lu\u010di. Kakor kot barve pri\u010dujejo za lu\u010d, tako tudi snov pri\u010duje za lu\u010d… Zato sem \u017ee v svojem slikarstvu uporabljal izjemno veliko barvnega nanosa, vanj sem vklju\u010deval snovi, kamenje, drevesno lubje, mah, kovino, blago… Prehod v bolj snovno umetnost je bil skorajda pripravljen. Ko sem prvi\u010d prijel kamen\u010dek, sem za\u010dutil, da sem prijel za nekaj, kar me je tam \u017ee dolgo \u010dasa \u010dakalo. Mozaika nisem razumel konvencionalno, temve\u010d tako, kot se je pred mnogimi stoletji rodil, kot govor kamnov… Mozaik namre\u010d pomeni skupnost razli\u010dnih, ki jih damo skupaj. Dejansko se nisem pribli\u017eal bizantinskemu mozaiku in tudi ne zgolj bizantinski umetnosti. Za\u010del sem iskati tisti pogled, ki so ga imeli umetniki v tistih tako bogatih obdobjih vere v umetnosti, kot je bila prva bizantinska doba, prva romanska ali prva gotska. Mene je zanimal njihov na\u010din gledanja, njihov na\u010din mi\u0161ljenja, ki je bil \u0161e tako mo\u010dno zakoreninjen v simbolu. \u017delel sem nato ustvarjati s takim pogledom in hkrati s sodobnim na\u010dinom umetni\u0161ke govorice in prostora. Odkril sem, da se je ravno tisto, za kar sem si v slikarstvu najbolj prizadeval, pri mozaiku spontano zgodilo.<\/p>\n
Za kaj je \u0161lo?<\/p>\n
Pri slikarstvu sem se trudil barvno pokazati, kako je snov presijana od znotraj. Ko pa sem za\u010del postavljati mozaike, se mi je zgodilo, da in\u017eenirji za razsvetljavo niso mogli osvetlitvi mozaikov… \u0160e danes mi velikokrat re\u010dejo, da jih ni mogo\u010de osvetliti, ker da sami sijejo. Takrat se v srcu nasmehnem, kajti ravno to so moje sanje. Umetni\u0161ko delo mora biti dejansko osvetljeno od znotraj. Ko je snov naseljena z duhom, postane telo. Duh vliva v \u010dloveka Bo\u017ejo ljubezen. In ko je telo v karitativni gesti, postane preobra\u017eeno telo. \u0160e tako malomaren \u010dlovek, ki ne skrbi za svojo notranjost, bo tedaj, ko mu bo nekdo pomagal, videl dobroto in se ne bo spominjal mesenosti dobrotnikovega obraza, ampak ljube\u010dega izraza na njegovem obli\u010dju. Kajti dobrota in ljubezen spremenita na\u0161o telesnost, ki postane presijana z nekim skrivnostnim izrazom. Ko gledate moje mozaike, zlahka vidite kamenje v dekorativnih delih, prepoznate ga tudi v oblekah, na obli\u010dju pa ga je \u017ee bolj te\u017eko videti. \u0160e posebej v zadnjih letih se trudimo, da je obli\u010dje izdelano na tak na\u010din, da kamenje lahko posreduje oseben izraz, pre\u010di\u0161\u010denost duha in dobrote. Ko sem bil \u0161e slikar, sem imel mo\u010dno \u017eeljo po izra\u017eanju, po domi\u0161ljenosti lastnega izraza. Pozneje pa sem razumel, da umetnost ni ni\u010d posebnega in da pravzaprav ni pomembno, kaj ho\u010dem sam izraziti z njo, temve\u010d je bistveno, da pripomorem, da se izraz razodene in se drugim pribli\u017ea. Postal sem pozoren na vsebino \u017eivljenja, ki jo zajame umetnost, in pozoren na tiste, ki se jim bo ta umetnost darovala. Razumel sem, da je veli\u010dina umetnosti v slu\u017eenju. Tudi zato sem se umaknil iz galerijske umetnosti v sakralno; \u0161e ve\u010d, popolnoma sem se posvetil umetnosti, ki slu\u017ei bogoslu\u017eju. Ta pa ima svoje estetske zakonitosti, svoje notranje ritme…<\/p>\n
Nekateri vas postavljajo v kontekst Matissa, Picassa, italijanskih futuristov, drugi pravijo, da je va\u0161a umetnost ki\u010d…<\/p>\n
V starih \u010dasih so razlikovali med umetnostjo kot tako, ki naj bi prebudila \u010dudenje in ob\u010dudovanje, med duhovno umetnostjo, ki naj bi \u0161e bolj direktno prebujala in nagovarjala duhovno razse\u017enost \u010dloveka, in umetnostjo za bogoslu\u017eni prostor, ki v \u010dloveku prebuja molitev, se pravi pobo\u017enost, ter \u010dloveku pomaga, da odpre srce za religiozno, teolo\u0161ko vsebino, za bogoslu\u017eno skrivnost. S tem umetnost dejansko postaja prostorje sre\u010danja. Ko gre za bogoslu\u017eno umetnost, je povsem jasno, da velja druga\u010dna estetika kakor v galerijski umetnosti. Zato tudi primerjave z raznimi umetni\u0161kimi tokovi postanejo nekaj zelo relativnega. Ko se je umetnost izselila iz sveti\u0161\u010da v pala\u010do in potem v galerijo, se je precej spremenila. Sprva je sicer \u0161e \u017eivela tudi v cerkvi, vendar \u2212 kot pravi Ratzinger \u00ad\u2212 taka estetika ni ve\u010d odpirala za molitev in za teolo\u0161ko globino bogoslu\u017enega sre\u010danja z Bogom. Cerkev je tvegala, da postane bolj podobna nekemu razstavnemu prostoru. Danes, ko se po celem svetu spet \u010duti velika potreba po umetnosti v cerkvi, pa moramo vedeti, da sestavni del bogoslu\u017eja ne more biti katerakoli umetnost, ampak mora ta umetnost imeti nekaj tistih zna\u010dilnosti, ki so zna\u010dilne za bogoslu\u017eje samo. \u010clovek vstopi v Cerkev s krstom, se pravi preko smrti in vstajenja, kot pravi Janez Pavel I, in ne z neko vstopnico, z nekak\u0161no sanjsko kartico. Tudi umetnost vstopa v Cerkev na tak na\u010din. Umetnik, ki ustvarja za bogoslu\u017eni prostor, mora umreti sebi in vstati kot nekaj novega.<\/p>\n
Povsem razumljivo je sicer, da lahko nekdo misli, da je taka umetnost ki\u010d. Vendar gre tudi tu upo\u0161tevati pravilo, naj “le \u010devlje sodi kopitar”. \u010ce jaz izrazim neko mnenje o zadnjem vesoljskem poskusu, je vsakomur jasno, da za tiste in\u017eenirje moje mnenje ne more biti nekaj tehtnega, resnega in upo\u0161tevanja vrednega.<\/p>\n
\u017divljenje pa je polno presene\u010denj in lahko se zgodi, da se bo nekdo, ki na primer ne jemlje resno sakralne umetnosti, nekega dne zaradi kdo ve kak\u0161nih okoli\u0161\u010din zna\u0161el pred neko tako podobo in kdo ve, kaj se bo tedaj zgodilo v njegovem srcu.<\/p>\n
Vzorec umetni\u0161ke popolnosti, ki velja za bogoslu\u017eno umetnost, se radikalno razlikuje od popolnosti v katerikoli drugi umetnosti. \u010ce za klasiko ali za renesanso popolnost pomeni predvsem popolnost oblike, to gotovo ne velja za bogoslu\u017eno umetnost. V bogoslu\u017eni umetnosti je popolnost v sinergiji med Bo\u017ejim in \u010dlove\u0161kim. Se pravi: umetnost predstavi \u010dloveka v njegovi nepopolnosti, v krhkosti, ranljivosti in smrtnosti, ta \u010dlovek pa se odpre Bogu, ki vstopa vanj in v njem deluje odre\u0161enjsko; ti dve razse\u017enosti skupaj predstavljata umetni\u0161ko popolnost bogoslu\u017ene umetnosti. Tako popolnost pa kr\u0161\u010danstvo razumeva tudi kot popolnost duhovnega in moralnega \u017eivljenja oz. \u010dlovekovega \u017eivljenja nasploh. V zadnjih stoletjih je tudi umetnost, ki se nahaja v cerkvi, zapustila tisto prvotno vizijo in tako smo se zna\u0161li v razdrobljenosti. Kar velja za nekaj vrhunskega v umetnosti, ne velja za duhovno \u017eivljenje ali \u017eivljenje \u010dloveka nasploh.<\/p>\n
Zakaj ne?<\/p>\n
\u010clovek se lahko z vsemi svojimi mo\u010dmi trudi, pa do neke klasi\u010dne oblikovne popolnosti ne bo nikoli pri\u0161el. In \u010detudi bi pri\u0161el, koliko \u010dasa bi uspel tako \u017eiveti? \u0160e ve\u010d: kaj pomaga \u010dloveku, ki je dosegel neko formalno popolnost, \u010de zboli za rakom ali \u010de postane zlo\u010dinec? Ali, \u010de vzamemo kak\u0161en sodoben trend umetnosti, kjer se denimo veli\u010dina ka\u017ee v drznosti izraza, ki razkrije, kar je slabega, grdega, temnega… To ne more nikakor sovpadati s celovitostjo veli\u010dine \u010dloveka kot takega. To je kve\u010djemu lahko samo nek zelo majhen del\u010dek.<\/p>\n
Kaj vas gane?<\/p>\n
Skoraj vse. Gane me trpljenje poni\u017eanega, gane me, ko sre\u010dam \u010dloveka, ki je premagal zlo. Ko kot duhovnik poslu\u0161am stiske ljudi, se velikokrat premagujem, da ne zajokam pred njimi. Ko vidim, da je \u010dlovek premagal zlo…To je ve\u010d vredno od vsega, kar mi po\u010dnemo. Gane me tudi lepota \u010dloveka, njegove zmo\u017enosti, dela, ki jih nekdo uspe narediti, gane me sne\u017eenje…<\/p>\n
Niste ravno tipi\u010dni jezuit.<\/p>\n
Mislim, da me je tipi\u010dnost povsem zaob\u0161la. Ni\u010d tipi\u010dnega nisem. Sem pa tipi\u010den Rupnik.<\/p>\n
Koliko je v vas \u0161e ostalo od fanti\u010da, ki je ob\u010dudoval o\u010detovo ljubezen do zemlje in dela z njo…<\/p>\n
Precej. Popolnoma sem prepri\u010dan, da je odnos do snovi, zemlje, do narave izraz celega \u010dloveka. \u017de tata mi je pokazal, da snov ni nikoli samo tisto, kar se vidi, ampak da v sebi skriva nek ogromen, neobvladljiv svet. In tata me je nau\u010dil, kako tudi \u010dlovek lahko polo\u017ei v snov nekaj, kar vzame iz srca in kar besede ne uspejo zadr\u017eati, ampak samo v snovi dobi svoj dom. Ta simbolna mo\u010d zemlje in snovi zaznamuje tako moje duhovni\u0161tvo kot tudi mojo umetnost. Zdi se mi, da civilizacija, ki ne zmore ve\u010d zdru\u017eiti misli in roke, inteligence in roke, izgublja \u017eivljenje. Kdor ne dela ni\u010d konkretnega, ne pozna simbola in si domi\u0161lja, da je snov mrtva, nema in enoplastna; ne ve, da je \u017eiva, govore\u010da in ve\u010dplastna.<\/p>\n
Kako bi izgledal mozaik Raj na Zemlji in drug Raj v nebesih?<\/p>\n
V knjigi Razodetja Janez poka\u017ee prizor, kjer so vrata v nebesa odprta in tam se vidi nebe\u0161ko bogoslu\u017eje. Bogoslu\u017eje, ki ga obhajamo na zemlji, se steka v tisto nebe\u0161ko bogoslu\u017eje. Pismo Hebrejcem poka\u017ee na enotnost dveh sveti\u0161\u010d, dveh \u0161otorov, tistega, ki je narejen s \u010dlove\u0161kimi rokami, in onega v nebesih, ki ni narejen s \u010dlove\u0161kimi rokami. Sveti Janez pravi, da smo pre\u0161li iz smrti v \u017eivljenje, ker ljubimo \u010dloveka. In srbski teolog Popovi\u0107 se ob komentarju tega stavka spomni na Jakobovo lestev, kjer je prehod odprt. Ta lestev je ljubezen, ker samo ta ostane. Se pravi, da vsako dejanje ljubezni, ki ga storimo na zemlji, sega v tisto nebe\u0161ko bogoslu\u017eje. Zato je raj na zemlji pravzaprav tisti prizor, ki ga mnogi dejansko vsakodnevno \u017eivijo. Na drugi strani pa se ta prizor razpre v zmagoslavje lu\u010di brez zatona. Nekaj podobnega, kot sem uprizoril v cerkvi na \u017dalah.<\/p>\n
Zakaj vi osebno verjamete, da je Kristus vstal od mrtvih?<\/p>\n
Kdor je do\u017eivel veliko dobrote, ko je bil sam v zelo te\u017eki situaciji ali stiski, v srcu jasno \u010duti, da ta dobrota ne more biti pozabljena ter da je nekje nek ve\u010den spomin, ki to dobroto ohrani v spominu. In kdorkoli je vsaj enkrat storil eno zastonjsko dejanje, \u010deprav zelo majhno, vendar povsem zastonjsko, samo iz dobrote do drugega, v srcu jasno \u010duti, da je segel onkraj \u010dasa in pozabe. Vpra\u0161anje vere v vstajenje je v glavnem odvisno od celotne vizije \u017eivljenja, ki jo imamo. Vedno bolj do\u017eivljam, da je Kristus vse preve\u010d prisoten, da bi lahko bil mrtev. Zame je dovolj pri\u010devanje u\u010dencev, da je po vstajenju delal to, kar je prej delal v ljubezni: da je z njimi jedel ribo, da je hodil z njimi… In da so ga prepoznali po ranah. Kajti rane pri\u010dujejo, da se je ves izro\u010dil ljubezni do O\u010deta in do ljudi. Najve\u010dji argument za njegovo vstajenje je pravzaprav na\u010din njegove smrti. Kar je zajeto v ljubezen, je shranjeno v ve\u010dnem spominu, zato vzhodna Cerkev pri vsakem pogrebu poje molitev, naj Gospod pokojnega sprejme v svoj ve\u010den spomin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob koncu devetdesetih je gotovo bil med bolj priljubljenimi profesorji na obeh licejih v italijanski Gorici. Njegove ure verouka so na \u0161olskem urniku vedno bile zadnjo uro, ker niso bile med obveznimi predmeti. Z njim smo lahko govorili o vsem. Tudi o tem, \u010de je nekdo bil nesre\u010dno zaljubljen …<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1479,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"yoast_head":"\n