Odpirata se mo\u017enost za posve\u010denje poro\u010denih mo\u017e na tem obmo\u010dju in poseben amazonski obred<\/p>\n
27. oktobra se je z nedeljskim bogoslu\u017ejem v baziliki sv. Petra v Rimu kon\u010dala posebna sinoda \u0161kofov o Panamazoniji z naslovom Nove poti za Cerkev in celostno ekologijo. \u0160kofje in drugi udele\u017eenci so od 6. oktobra razpravljali o pastoralnih, dru\u017ebenih in okoljskih vpra\u0161anjih, ki se odpirajo v pore\u010dju Amazonke. Nekatere teme so presegle regionalne okvire, zato je sinoda vzbudila \u0161iroko zanimanje. Iz izjav, razprav in predlogov, ki jih je bilo sli\u0161ati na plenarnih sejah in v manj\u0161ih skupinah, je posebna komisija oblikovala sklepni dokument; o tem, kateri predlogi iz njega bodo zares uporabljeni, pa bo odlo\u010dil pape\u017e. Dokument kot odgovor na izzive Cerkve v Amazoniji ponuja celostno spreobrnjenje s \u0161tirimi razse\u017enostmi: pastoralno, kulturno, ekolo\u0161ko in sinodalno. V soboto je bilo glasovanje o vsakem \u010dlenu besedila: vsi so bili potrjeni z veliko ve\u010dino.<\/p>\n
Cerkev, ki poslu\u0161a in oznanja<\/p>\n
Sklepni dokument Cerkev najprej postavlja v dr\u017eo poslu\u0161anja. Po eni strani se lahko u\u010di od povezanosti prebivalcev Amazonije z naravo in med seboj, po drugi mora prisluhniti njihovemu kriku zaradi nasilja nad njimi in njihovim okoljem. Cerkev jim zato lahko \u00bbpredstavi Kristusa v vsej njegovi osvobajajo\u010di in po\u010dlove\u010dujo\u010di mo\u010di\u00ab. \u0160e prej pa potrebuje celostno spreobrnjenje \u00bbs preprostim in treznim \u017eivljenjem\u00ab po zgledu Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega. Prva razse\u017enost tega spreobrnjenja je pastoralna. Med naslovniki oznanila so \u0161kofje izpostavili staroselce, priseljence v hitro rasto\u010da mesta, begunce in mlade, ki so med najbolj ogro\u017eenimi. Dokument vse redovne skupnosti poziva, naj ustanovijo vsaj eno misijonsko sredi\u0161\u010de na obmo\u010dju Amazonije. Spreobrnjenje kli\u010de tudi k pribli\u017eevanju oznanila amazonskim kulturam. Ljudske pobo\u017enosti in obi\u010daje je treba \u00bbspo\u0161tovati, spremljati, spodbujati in v\u010dasih pre\u010distiti\u00ab. Cerkev mora podpirati ljudi v boju za ohranitev lastne kulture in zemlje ter ponujati izobra\u017eevanje in zdravstveno oskrbo \u00bbv krajih, kamor ne se\u017eejo dr\u017eavne slu\u017ebe\u00ab. Zato predlaga ustanovitev mre\u017ee \u0161ol, ki bi uporabljale tudi staroselske jezike.<\/p>\n
Ekolo\u0161ki greh<\/p>\n
Eden glavnih poudarkov sinode je ekolo\u0161ko spreobrnjenje, saj se obmo\u010dje Amazonije soo\u010da \u00bbz dru\u017ebeno-okoljsko krizo brez primere\u00ab. Celostna ekologija pomeni, da sta skrb za okolje in dru\u017ebena pravi\u010dnost med seboj nelo\u010dljivi. V pore\u010dju Amazonke je nebrzdano izkori\u0161\u010danje okolja tesno povezano s kr\u0161enjem \u010dlovekovih pravic, predvsem staroselskih ljudstev. Zato \u0161kofje v dokumentu poudarjajo, da obramba \u010dlovekovih pravic za kristjana ni samo \u00bbpoliti\u010dna dol\u017enost ali dru\u017ebena naloga, ampak tudi in predvsem zahteva, ki izhaja iz vere\u00ab. Cerkev si mora prizadevati za pravi\u010den, solidaren in trajnosten razvoj, kjer kriteriji trga ne smejo preglasiti skrbi za okolje in \u010dlovekovih pravic. \u0160kofje predlagajo, da se opredeli \u00bbekolo\u0161ki greh\u00ab kot greh zoper prihodnje generacije in da na ravni \u017eupnij vzpostavijo posebno \u00bbslu\u017ebo za skupni dom in spodbujanje celostne ekologije\u00ab. Predlagajo tudi ustanovitev globalnega sklada, s katerim bi dr\u017eave \u00bbpovrnile ekolo\u0161ki dolg do Amazonije\u00ab, ter cerkvenega observatorija, ki bi skrbel za obrambo pravic najbolj ranljivih.<\/p>\n
Diakonise (\u0161e) oddaljena mo\u017enost<\/p>\n
Zadnja razse\u017enost spreobrnjenja je sinodalna in prina\u0161a vpra\u0161anje slu\u017eb in zakramentov v Cerkvi z amazonskim obrazom. S sinodalnostjo \u017eelijo \u0161kofje prese\u010di klerikalizem in hkrati odgovoriti na pere\u010de pomanjkanje duhovnikov v Amazoniji. Zato poudarjajo sodelovanje laikov, v enaki meri mo\u0161kih kot \u017eensk. Po predlogu bi v \u010dasu odsotnosti duhovnika pastoralno in vodstveno vlogo v ob\u010destvu lahko prevzel laik. Eden glavnih izzivov sinode je bil tudi, kako ovrednotiti polo\u017eaj \u017eensk, ki vodijo ve\u010dino katoli\u0161kih ob\u010destev v amazonskem pragozdu. V dokumentu sta omenjeni dve re\u0161itvi: prva poziva k uvedbi slu\u017ebe \u00bbvoditeljice skupnosti\u00ab, ki bi formalizirala obstoje\u010de stanje. Druga predstavlja mo\u017enost za posve\u010denje diakonis: odgovor na to so \u0161kofje prepustili posebni komisiji in se niso izrekli za ali proti, le omenili, da je bilo na sinodi sli\u0161ati glasove v podporo. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je \u017ee potrdil, da bo komisijo znova sklical. V sklepnem govoru je \u0161e dejal, da \u00bbse \u0161e ne zavedamo pomena \u017eenske v Cerkvi\u00ab, saj se preve\u010d gleda le na vpra\u0161anje funkcij.<\/p>\n
Izredno posve\u010denje poro\u010denih mo\u017e<\/p>\n
Sklepni dokument ugotavlja, da je nujno treba okrepiti duhovne poklice med doma\u010dini. Na eni strani s pove\u010danjem \u0161tevila stalnih diakonov, predvsem med staroselci. Tudi vzgoja in izobra\u017eevanje za duhovni\u0161tvo morata biti ume\u0161\u010dena v amazonski prostor: s poglabljanjem v lokalno kulturo pa tudi z ustanavljanjem semeni\u0161\u010d v regiji. Revna ob\u010destva iz Amazonije namre\u010d te\u017eko zberejo sredstva, da bi pokrila stro\u0161ke \u0161tudija v oddaljenih sredi\u0161\u010dih; dogaja se tudi, da novoma\u0161niki ostanejo v kraju \u0161tudija, kjer so razmere bolj\u0161e.<\/p>\n
Da bi zagotovili redno obhajanje evharistije v odro\u010dnih skupnostih de\u017eevnega pragozda, \u0161kofje v 111. to\u010dki sklepnega dokumenta predlagajo tudi izredno posve\u010denje poro\u010denih mo\u0161kih v duhovnike: \u00bb\u0160tevilna cerkvena ob\u010destva na amazonskem obmo\u010dju imajo ogromne te\u017eave pri mo\u017enosti za evharistijo. V\u010dasih ne minejo le meseci, ampak celo leta, preden se lahko kak duhovnik vrne v skupnost, da bi obhajal evharisti\u010dno daritev, podelil zakrament sprave ali mazilil bolne iz skupnosti. Cenimo celibat kot Bo\u017eji dar (okro\u017enica Duhovni\u0161ki celibat, 1), saj omogo\u010da u\u010dencu misijonarju, ki je posve\u010den v duhovnika, da se v polnosti posveti slu\u017eenju svetemu Bo\u017ejemu ljudstvu, in spodbuja pastoralno ljubezen. Zato molimo, da bi bilo veliko poklicev za duhovni\u0161ko \u017eivljenje v celibatu. Vemo, da te ureditve ‘ne zahteva sama narava duhovni\u0161tva \u2026 \u010deprav je mnogo koristnih razlogov zanjo’ (odlok O slu\u017ebi in \u017eivljenju duhovnikov, 16). V svoji okro\u017enici o duhovni\u0161kem celibatu je sv. Pavel VI. utrdil to pravilo in v njegovo podporo navedel teolo\u0161ke, duhovne in pastoralne nagibe. Leta 1992 je sv. Janez Pavel II. v posinodalni spodbudi o vzgoji duhovnikov potrdil to tradicijo latinske Cerkve (Dal vam bom pastirjev, 29). Mislimo, da legitimna razli\u010dnost ne \u0161koduje ob\u010destvu in edinosti Cerkve, ampak jo izra\u017ea in ji slu\u017ei (Dogmati\u010dna konstitucija o Cerkvi, 13, Odlok o katolis\u030ckih vzhodnih cerkvah, 6), o \u010demer pri\u010da pluralnost obstoje\u010dih obredov in ureditev. V tej lu\u010di predlagamo, da pristojna oblast vzpostavi kriterije in pogoje v okvirih Dogmati\u010dne konstitucije o Cerkvi, 26, za posve\u010denje duhovnikov iz vrst primernih in preverjenih mo\u017e iz skupnosti, ki so rodovitno slu\u017eili kot stalni diakoni in so prejeli ustrezno izobrazbo za duhovni\u0161tvo, ki imajo legitimno sklenjen in trden zakon, da bi vzdr\u017eevali \u017eivljenje kr\u0161\u010danskega ob\u010destva z oznanjevanjem Besede in obhajanjem zakramentov v najbolj odro\u010dnih delih amazonske regije.\u00ab Besedilo dodaja \u0161e: \u00bbS tem v zvezi so se nekateri izrekli za univerzalno obravnavo tega vpra\u0161anja,\u00ab se pravi na ravni vesoljne Cerkve (in ne omejeno na dolo\u010deno pokrajino). Ta \u010dlen je sicer med glasovanjem do\u017eivel najve\u010d nasprotovanja (128 glasov za in 41 proti, potrebnih je bilo 120 glasov).<\/p>\n
Amazonski obred<\/p>\n
V sklepnih odstavkih so \u0161kofje predlagali \u0161e nekaj institucionalnih reform, med njimi posebni sklad, ki bi pomagal financirati pastoralno delo in katoli\u0161ko amazonsko univerzo. Veliko pozornosti je dele\u017een tudi predlog za oblikovanje posebnega amazonskega obreda. V Katoli\u0161ki cerkvi poleg rimskega obreda obstaja \u0161e vrsta drugih, ki jih uporabljajo posamezne krajevne Cerkve. Po predlogu bi tak obred odseval tudi teolo\u0161ko, disciplinarno in duhovno izro\u010dilo Amazonije. \u010ceprav to ni izrecno omenjeno, bi prav amazonski obred lahko dal nekak\u0161en okvir tudi za posebno pravno ureditev npr. pri posve\u010devanju duhovnikov. Vendar je to \u017ee zunaj dosega sklepnega dokumenta, ki predstavlja samo predloge. O njih bo na koncu odlo\u010dal pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ki je \u017ee napovedal, da \u017eeli na osnovi sinode izdati apostolsko spodbudo \u00bb\u0161e pred koncem leta\u00ab. Glede najbolj spornih vpra\u0161anj mu besedilo pu\u0161\u010da veliko prostora. V svojem sklepnem nagovoru je nakazal, da bo re\u0161itve za pomanjkanje duhovnikov iskal tudi drugod, npr. z obveznim enoletnim delovanjem v misijonih za mlade vatikanske diplomate. V nedeljo je pri opoldanski molitvi dejal, da je sinoda odprla nove poti za oznanilo evangelija. Kak\u0161ne bodo in kaj bo to prineslo Cerkvi v Amazoniji in po vsem svetu, bo odgovoril \u010das.<\/p>\n