Ena izmed tematik, ki so bile v sredi\u0161\u010du poro\u010dil o delu po skupinah med zasedanjem \u0161kofovske sinode za Panamazonijo, je bila vloga \u017eensk. Ve\u010dkrat je bilo izra\u017eena \u017eelja, da bi prepoznali vrednost njihove prisotnosti v specifi\u010dnem slu\u017eenju Cerkvi v Amazoniji. Nekateri so predlagali, da bi se tudi \u017eenskam, tako redovnicam kot tudi laikinjam, podelilo slu\u017ebi lektorata in akolitata. Prav tako je bilo predlagano, da bi uvedli novo slu\u017ebo t.i. \u00bbkoordinatork skupnosti\u00ab. O teh temah je v intervjuju za Radio Vatikan spregovorila teologinja Serena Noceti z In\u0161tituta za religijske vede v Firencah.<\/p>\n
\u017denske predstavljajo 70-80% pastoralnih delavcev<\/p>\n
\u00bbCelotna priprava na sinodo je poudarila to, kar je eden izmed klju\u010dnih elementov pastoralne izku\u0161nje teh krajevnih Cerkva: \u017eenske predstavljajo 70 ali tudi 80% pastoralnih delavcev. So katehistinje, koordinatorke skupnosti, animirajo bogoslu\u017eje. Pripravljalni dokument je na ta vidik spomnil na razli\u010dnih to\u010dkah ter navedel zahtevo po t.i. “uradni cerkveni slu\u017ebi” za \u017eenske. Rekla bi, da je le-ta skoraj o\u010ditna, samoumevna, glede na to raz\u0161irjeno slu\u017ebenost, ki jo imajo \u017eenske.\u00ab<\/p>\n
Pastoralne naloge \u017eensk v Amazoniji<\/p>\n
Nocetijeva je v nadaljevanju intervjuja predstavila svojo osebno izku\u0161njo pastoralnega \u017eivljenja na enem izmed podro\u010dij Amazonije: \u00bbLetos poleti sem nekaj tednov pre\u017eivela prav v nekaterih krajevnih Cerkvah v Amazoniji, kjer sem se lahko sre\u010dala tako s skupinami \u017eensk kot tudi bolj neposredno spoznala izku\u0161njo cerkvene slu\u017ebene pastorale mnogih izmed njih. Te\u017eko je re\u010di, katera bi bila podro\u010dja pastoralnega slu\u017eenja, kjer niso prisotne! \u017denske oznanjajo evangelij, tudi v skupnostih, ki so oddaljene od \u017eupnijskega sredi\u0161\u010da; so koordinatorke, animirajo bogoslu\u017eja v odsotnosti duhovnika; ob nedeljah zbirajo kr\u0161\u010dansko skupnost, so izredne delivke obhajila, sodelujejo pri dejavnosti Karitas ali drugih oblikah pomo\u010di. Podpirajo formacijo in vodstveno vlogo \u017eensk, zagotavljajo ohranjanje vrednot ter prenos tradicionalnih vrednot. Nekatere izmed njih so prav tako, po pooblastilu \u0161kofa, navzo\u010de na pogrebih in porokah, kadar ni duhovnikov. Spet druge imajo dovoljenje, da lahko po za\u010dasnem pooblastilu podeljujejo krst otrokom, saj duhovniki ali \u0161kof v nekatere skupnosti pride enkrat ali dvakrat letno. Ni malo primerov, da duhovnik katero od skupnosti, ki je zelo oddaljena od \u017eupnije, obi\u0161\u010de tudi le enkrat na dve leti. Te \u017eenske, tako redovnice kot laikinje, zagotavljajo t.i. “pastoralo prisotnosti”, kot je bila poimenovana, ki ka\u017ee in izpri\u010duje \u017eivo prisotnost Cerkve.\u00ab<\/p>\n
Lektorat in akolitat<\/p>\n
Ob koncu pogovora pa je Serena Noceti spregovorila \u0161e o t.i. \u00bbvzpostavljenih slu\u017ebah\u00ab, o katerih je ve\u010dkrat tekla beseda v \u010dasu sinode. \u00bbKo govorimo o “vzpostavljenih slu\u017ebah”, mislimo \u2013 dobro je, da to ponovimo \u2013 na lektorat in akolitat, tisti dve slu\u017ebi, ki izhajata iz krsta, torej slu\u017ebi laikov, ki ju je pape\u017e Pavel VI. vzpostavil z dokumentom Ministeria quaedam leta 1972. V njem je zapisal, da ti dve slu\u017ebi lahko opravljajo samo mo\u0161ki. Vendar pa menim, da je v tem \u010dasu ve\u010d \u0161kofov poudarilo, predvsem med novinarskimi konferencami, da bi bilo primerno, da bi \u0161kofovska sinoda prepoznala zahtevo, ki so jo mnogi \u0161kofje izrazili v pripravi na sinodo in med samim zasedanjem \u2013 torej da bi bila lektorat in akolitat namenjena tudi \u017eenskam. V tem primeru bi \u0161lo za slu\u017ebo, ki je utemeljena v krstu, torej s teolo\u0161kega vidika ne bi bilo te\u017eav. Na ta na\u010din bi imele \u017eenske slu\u017ebo lektorata in akolitata ne le med bogoslu\u017ejem kr\u0161\u010danske skupnosti, ampak bi \u0161lo za slu\u017ebi, ki ju Cerkev preko posebnega obreda podeljuje za vse \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n
Koordinatorji kr\u0161\u010danskih skupnosti<\/p>\n
\u00bbPoleg tega so nekateri \u0161kofje predlagali uvedbo nove slu\u017ebe koordinatorja oz. koordinatorke kr\u0161\u010danskih skupnosti, kar se mi zdi zelo zanimiva ideja in upam, da bo sprejeta. Pape\u017e Pavel VI. je v dokumentu Ministeria quaedam zapisal, da \u0161kofovske konference lahko zaprosijo Sveti sede\u017e \u0161e za druge vzpostavljene slu\u017ebe, poleg lektorata in akolitata. Glede na to, kako \u017eivijo kr\u0161\u010danske skupnosti na podro\u010dju Amazonije, ter na njihove potrebe, jih je pomembno spremljati na duhovni poti. Posebej pozitivno se mi zdi, da tamkaj\u0161nje \u0161kofovske konference prosijo Sveti sede\u017e, naj uvede slu\u017ebo koordinatorja in koordinatorke skupnosti, pri \u010demer je za\u017eeleno, da ne bi bila namenjena le \u017eenskam. V Amazoniji so namre\u010d najmanj v 20% primerov mo\u0161ki tisti, ki vodijo in animirajo skupnosti, posebej kadar med nedeljskim bogoslu\u017ejem duhovnik ni prisoten.\u00ab<\/p>\n