Pater Marko Rupnik v pogovoru za Nedeljo o tem, kaj bi Cerkev potrebovala v dana\u0161njem \u010dasu, pa o usmiljenju in o odnosih<\/p>\n
Pater Marko Rupnik, svetovno znani slovenski jezuit, s svojo ekipo Centra Aletti v Rimu ustvarja mozaike po vse svetu, tudi v najve\u010djih romarskih sredi\u0161\u010dih, kot sta Lurd in Fatima. Pretekli teden je ustvarjal na Koro\u0161kem, v fari \u0160t. Peter na Va\u0161injah.\u00a0<\/strong><\/p>\n Po vsem svetu ste prepoznavni po svojih mozaikih, a najprej ste bili abstraktni slikar. Nato pa je pri\u0161lo spoznanje oziroma Spoznanje. Pri \u00bbspreobrnjenju\u00ab iz abstraktnega v figurativnega umetnika je imel pomembno vlogo tudi pater \u0160pidl\u00edk. Kako sta za vas povezani vera in umetnost?<\/strong> Poznani pa niste samo po svojih mozaikih, ampak tudi po logotipu, ki ste ga izdelali za sveto leto usmiljenja. Lansko leto ste na enem izmed predavanj dejali, da vas zazebe po hrbtu, ko se tudi duhovniki jezijo, zakaj pape\u017e Fran\u010di\u0161ek govori o usmiljenju, naj raje pove, kaj je treba narediti.\u00a0 Se vam zdi, da je leto usmiljenja le prineslo kak\u0161ne premike? Pravite, da neki barvi ne damo absolutnega primata s tem, da jo nanesemo vsepovsod, ampak je treba najti njeno mesto v odnosu do drugih barv. Tako je najbr\u017e tudi v odnosu med ljudmi, potem se lahko ustvarja skupnost. Va\u0161e \u017eivljenje je prepleteno s skupnostmi. Ste jezuit in voditelj skupnosti Centra Aletti. Imate kak\u0161en nasvet, kako ustvariti dobro skupnost? Kaj pa bi po tem takem potrebovala Cerkev v dana\u0161njem \u010dasu? Cerkev danes kli\u010de po viziji razodetja novega \u017eivljenja, ob\u010destvenega \u017eivljenja in ob\u010destvene miselnosti.<\/em><\/p>\n Vedno poudarjate, da je skupnost pomembna za \u017eivljenje. Pravite, da \u010de neko aktivnost od nekoga sprejmemo, naredimo tiso\u010dkrat ve\u010d, kot bi prej naredili sami. Pa sva spet pri tem, da ljudje potrebujemo soljudi, druge osebe. V svojih govorih zelo lo\u010dujete posameznike in osebe. Kak\u0161na je razlika? V mobilni aplikaciji vatikanske Kongregacije za duhovnike Clerus App so vsak teden duhovnikom ponujena razmi\u0161ljanja za pridige z va\u0161imi besedili. Kak\u0161na naj bi bila dobra pridiga? In kak\u0161en naj bi bil dober duhovnik? \u010ce se nave\u017eeva kar naprej na Svetega Duha. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je povabil 11 razli\u010dnih avtorjev, med njimi tudi vas, da napi\u0161ete razmi\u0161ljanje o Cerkvi, ki je na poti, ki se spreminja. Knji\u017eice so iz\u0161le s skupnim naslovom: Teologija na poti s Cerkvijo pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka. \u00a0Naslov va\u0161e knji\u017eice je Po Duhu. Kak\u0161na je mo\u010d Svetega Duha? Po vsem svetu vodite duhovne vaje za \u0161kofe, duhovnike, blizu ste si s pape\u017eem, predavate, pi\u0161ete v ve\u010d jezikih. Kaj in kdo ima najve\u010dji vpliv na va\u0161o teologijo? Ali vpliva tudi to, da ste doma s kmetije, kjer ste imeli neposreden stik z zemljo? Pogovarjala se je Mateja Rihter<\/em><\/p>\n Vir: https:\/\/www.kath-kirche-kaernten.at\/dioezese\/detail\/C2646\/delovne-roke-ki-so-posvechene-z-molitvijo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Intervju koro\u0161kega tednika Nedelja s p. Markom Rupnikom.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":12449,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[23],"tags":[],"yoast_head":"\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong> V 70.-ih letih prej\u0161njega stoletja sem \u0161tudiral na akademiji v Rimu, takrat so bili aktualni \u0161e zadnji tokovi zgodovinskih avantgard 20. stoletja, ki so imeli skupni imenovalec v tem smislu, da umetnik izra\u017ea samega sebe v umetnosti. Umetnost kot izraz umetnika. Popolnoma sem bil potopljen v te tokove, bil sem zelo revolucionaren in na akademiji v Rimu smo ustanovili skupino sedmih. Zelo mo\u010dno sem \u010dutil to, da je zunanja kultura v 18., 19. stoletju formalizem: idealizem, racionalizem \u2026 \u010cutili smo, da bo pri\u0161lo, kakor pri nihalu, do subjektivisti\u010dnega sentimentalizma, mi pa smo hoteli dati prednost \u017eivljenju. \u010cutili smo, da ne gre za ne ideje, ne za ob\u010dutja, ampak prednost ima \u017eivljenje. \u010cutili smo mo\u010d, da to izrazimo. Po\u010dasi sem spoznal, da je umetnost zmaj in jahati na zmaju je zelo nevarno. Tako sem za\u010del spoznavati, da je v ozadju sku\u0161njava. Po\u010dasi sem za\u010del dojemati, da mama, ko pripravi ve\u010derjo vsak dan za svojega otroka, je ne podpi\u0161e. Zakaj bi umetnik podpisal svoje delo, ki ni \u010disto ni\u010d posebnega? Umetnost je ena od \u010dlovekovih slu\u017eenj ne\u010demu ali Nekomu, ki je nad enim in je v slu\u017ebo vsem, ne samo enemu samemu. Tako sem za\u010del spoznavati, da je umetnost eno od slu\u017eenj in ni ni\u010d posebnega. Nekega dne sem v baziliki Sv. Pavla molil in daroval Gospodu svoje \u010dopi\u010de in palete, \u0161pohlte in barve in platna in vse, da bi Gospod osvobodil mene od mene samega. To se mi zdi temeljno vpra\u0161anje: Ali je \u010dlovek svoboden od sebe? Dokler imamo v sebi strah zase, \u0161e nismo svobodni. V tistih letih sem to zelo mo\u010dno \u010dutil in tako se je za\u010delo moje \u00bbspreobrnjenje\u00ab, \u010de smemo tako re\u010di. Pater \u0160pidl\u00edk je bil tisti \u010dlovek, ki me je globoko razumel, videl je, da je v meni \u017eivljenje, ki vre, ampak mi je treba pomagati, da to \u017eivljenje ne bo uveljavljanje mene samega, ampak slu\u017eenje \u017divljenju.<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik: <\/strong>Je, ampak pot je \u0161e zelo dolga. Mislim da je, kot pravi Alexander Schmemann ali Hristos Janaras ali \u017ee prej Nikolaj Berdjajev, to \u017ealostna resnica, da smo dovolili, da je na\u0161a vera zdrsnila na nivo katerekoli naravne religije in s tem se stvari bistveno, bistveno zameglijo. Mnogi cerkveni o\u010detje poudarjajo tole: \u010ce je Bo\u017eje usmiljenje ime Boga, potem kdor ne do\u017eivlja sebe kakor prostor, v katerem se razodeva to usmiljenje, Boga \u0161e ni sre\u010dal, ga \u0161e ne pozna, \u0161e ni odre\u0161en. Vera je na\u0161 skromen odgovor na dar odre\u0161enja. Ko mi spoznamo, da nas je Gospod dosegel, se mu mi zaupamo. V Pismu Hebrejcem se mi zdi tako mo\u010dno, ko pravi, da je bil Kristus kot veliki duhovnik preizku\u0161en v vsem, v \u010demer je preizku\u0161en \u010dlovek, vse te preizku\u0161nje je dal skozi kot mo\u017e bole\u010din, zato da je postal usmiljen. Zdi se mi, da je to tako globoka resnica, da kdor ne spozna Boga, kakor tistega, ki je vrgel most \u010dez greh in smrt, da bi nas dosegel, potem je \u0161e vedno v tisti dr\u017ei, da se bo sam dokopal preko greha in smrti, a to \u0161e nobenemu ni uspelo, ker \u010dlovek ne postane Bog, ampak je Bog postal \u010dlovek. V tretjem poglavju Janezovega evangelija beremo, ko Jezus re\u010de: \u00bbNih\u010de ni \u0161el v nebesa, razen tistega, ki je pri\u0161el iz nebes.\u00ab Ta religiozna, naravna dr\u017ea \u010dloveka, da bi s svojo pridnostjo, s svojo askezo, s svojim mu\u010denjem, s svojimi odpovedmi in s svojim izvr\u0161evanjem pravil dosegel naklonjenost Boga, to naredi \u010dloveka za trdega, neizprosnega, samemu sebi zadostnega. V Svetem pismu imamo celo vrsto teh primerov. Ta stvar se je preko stoletij toliko utrdila v nas, ukoreninila, da pape\u017eu Fran\u010di\u0161ku mnogi re\u010dejo, kot so rekli Grki Pavlu: \u00bbO tem bi te poslu\u0161ali kdaj drugi\u010d.\u00ab<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong> To o barvah je izredno pomembno. Ko sem bil mlad, sem imel ob\u010dutek, da morajo mo\u010dne barve obvladati in osvojiti prostor. Pa mi je p. \u0160pidl\u00edk ve\u010dkrat govoril: \u00bb\u010ce vsi kri\u010dijo, se nobenega ne sli\u0161i.\u00ab Po\u010dasi sem spoznal, ko sem predaval po svetu, da \u010de \u010dlovek govori res z \u017eivljenjem, da ne govori iz nau\u010denosti, ampak iz \u017eivljenjskih spoznanj, potem najbolj temeljne stvari rad poda polglasno. Takrat je koncentracija maksimalna. Tako sem po\u010dasi spoznal, da so poudarki prostorsko majhni. Tudi \u010de dam rde\u010di barvi prostorsko malo mesta, mi kdo po ogledu re\u010de: \u00bbPater, kako so mo\u010dne va\u0161e barve.\u00ab Pa se malo nasmehnem, ker na sto petdesetih kvadratnih metrih ni rde\u010de barve vse skupaj niti za en kvadratni meter, \u010dlovek pa jo je do\u017eivel kot najmo\u010dnej\u0161o. Tako se mi zdi, da je tudi v na\u0161ih odnosih. Bolj kot \u010dlovek da prostor drugemu, bolj ga drugi opazijo. Resnica pa je v tem, da se tega ne da igrati. \u010ce kdo to igra, po nekem obdobju potrebuje po\u010ditek, da se bo odpo\u010dil od ljubezni. \u010ce je smisel na\u0161ega \u017eivljenja ljubezen in \u010de je Bog ljubezen, potem ne vem, \u010de je to najbolj\u0161a re\u0161itev. Tako se mi zdi zelo pomembno, da je bo\u017eje \u017eivljenje ob\u010destveno \u017eivljenje. Gr\u0161ki cerkveni o\u010detje so potrebovali tri stoletja, da so svojim rojakom, izobra\u017eencem, pokazali, da je v temelju eksistence oseba, ne pa bitje, bit, Oseba, odnos. In se mi zdi, da smo s sholastiko stra\u0161no zabredli. S Toma\u017eem Akvinskim in sholatiko smo presko\u010dili to obdobje gr\u0161ke cerkve, ki je pokrstila in inkulturirala kr\u0161\u010danstvo v Gr\u010dijo, mi smo to presko\u010dili in zajeli iz obdobja pred Kristusom. Tam smo spet postavili vse na naravo, na bit in danes razen gr\u0161ke teologije nobena moderna teologija v teh zadnjih stoletjih ni razvila teologije odnosov. Za Toma\u017ea Akvinskega so odnosi nekaj nebistvenega, medtem ko je za kr\u0161\u010dansko vizijo \u017eivljenja odnos absolutno temeljna razse\u017enost. Katerokoli misel razvijemo in ne vklju\u010duje tudi odnosa, se prej ali slej obrne proti \u010dloveku, tako kot se je moderni katolicizem obrnil proti katolicizmu. Nas nih\u010de ne preganja, vse, kar nam sedaj gre narobe, je samo katolicizem, ki se je obrnil proti katolicizmu. Ljudje so zbe\u017eali. Kristjani smo pred stotimi leti imeli v rokah prakti\u010dno vse evropske \u0161ole, vse. Nimamo se kaj za prito\u017eevati. Ko sem vodil duhovne vaje \u0161panski \u0161kofovski konferenci, mi je eden od \u0161kofov rekel: \u00bbKaj se zdaj prito\u017eujemo, jamramo in obsojamo razne tokove znotraj Evrope? To je vse zraslo iz na\u0161ih vrst.\u00ab V teh zadnjih stoletjih smo gradili\u00a0 filozofijo in teologijo, ki v marsi\u010dem \u0161epata in sta verjetno v marsikaterem postopku zgre\u0161eni. Kajti, \u010de pastoralna praksa izvira iz teologije, potem mislim, da je jasno, da rezultati pastorale niso zavidljivi. \u017de sv. Maksim Spoznavalec pravi, da napa\u010dna uporaba prakse predpostavlja napa\u010dno uporabo uma, pojmov, konceptov, razmi\u0161ljanja.<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong> Cerkev danes kli\u010de po viziji razodetja novega \u017eivljenja, ob\u010destvenega \u017eivljenja in ob\u010destvene miselnosti. \u017de Bazilij Veliki v 4. stoletju pravi: \u00bbZa nas kristjane ima primat vedno \u017eivljenje.\u00ab Nikoli misel, vedno \u017eivljenje. Mi smo pa stoletja trdili, da je najprej doktrina, potem pa \u017eivljenje. Ne, zgodovinsko je povsem druga\u010de. Najprej so kristjani za\u017eiveli in po\u010dasi, v 4. stoletju je dozorela misel novega \u017eivljenja. Bazilij je rekel, da novo \u017eivljenje ustvarja novo inteligenco, novo spoznanje, nov na\u010din razmi\u0161ljanja. Na \u017ealost smo mi v enem obdobju tudi psihi\u010dne krhkosti in ker smo mi zelo povr\u0161insko in zelo akademsko, se pravi ne\u017eivljenjsko, razlagali II. vatikanski koncil, smo zdaj vzgojili generacijo nostalgi\u010dno slabo razumljenega tridentinskega koncila, in to v t. i. najbolj \u00bbrazvitih\u00ab dr\u017eavah in cerkvah. Nekateri ljudje sedaj u\u010dijo liturgijo, ki nima absolutno nobene veze s tem, kar je sedaj pomembno za \u017eivljenje.<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong> Trdno sem prepri\u010dan, da je pomembno ob\u010destvenost, kolegialnost, koncilskost. Ves svet, \u010de pogledamo znanost ali moderna dru\u017ebena omre\u017eja, vsi govorijo o nekem magnetu, ki stvari povezuje, vsi i\u0161\u010dejo to. Mi pa imamo Sveto Trojico, ampak smo jo razlo\u017eili z naravo, z biti, ne pa z osebo, z odnosi, dejansko nimamo kaj povedati svetu. Medtem ko ves svet i\u0161\u010de ob\u010destvenost in sem trdno prepri\u010dan, da je veli\u010dina ravno v tem, da so stvari narejene v ljubezni. Karkoli nekdo dela, tudi v najbolj skritem koti\u010dku Zemlje, \u010de ne dela z ljubeznijo, je brez veze. To sv. Pavel jasno pove v Prvem pismu Korin\u010danom. Ljubezni pa ne moremo potegniti iz zraka, ampak samo iz odnosov, ki jih \u017eivimo. Zato ni nobena druga stvar na prvem mestu, kakor odnosi, ki jih ljudje \u017eivimo. Iz tistih odnosov, ki jih \u017eivimo, \u010drpamo ljubezen in jo prena\u0161amo v to, kar delamo. Gr\u0161ki o\u010detje so zelo dobro razumel, da je greh spravil \u010dloveka na posameznika. Kaj to pomeni? Da je \u010dlovek pravzaprav izraz svoje narave. In zato je zavest jaza prilepljena na svojo naravo, ali je su\u017eenj te narave, ali jo ob\u010duduje, ker misli, da je perfekten, ali je depresiven, ker misli, da ni. Vsekakor, narava ho\u010de v tem jazu uresni\u010diti svoj prav in svojo uveljavitev. Oseba pa je strogo teolo\u0161ki pojem in se mi zelo bogato, ker gr\u0161ki o\u010detje so uporabljali za besedo oseba hypostasis, kar pomeni to, kar se nahaja spodaj in kar se nahaja spodaj vsakega obstajanja je oseba, odnosi, o\u010de. Bulgakov \u010dudovito re\u010de: Mi ne verujemo v Boga, ampak v O\u010deta. Je oseba in ima svoje obli\u010dje in s tem vklju\u010duje \u017ee drugega: Sina. Ni O\u010deta, \u010de ni Sina. Bog obstaja na na\u010din vklju\u010ditve drugega. To je kr\u0161\u010danska radikalna novost. Zato se Bog nikoli ne bo identificiral z ravnilovko, ki ho\u010de vse narediti za enake. Ne, ker Bog vklju\u010duje drugega, obstaja na na\u010din razli\u010dnosti. Stoletij te na\u0161e teologije, ki je vsa zgrajena na posamezniku, je konec. Zdaj so \u0161e, kot pravijo Italijani, zadnji udarci repa, ko umira ka\u010da, da \u0161e zadnja dva udarca z repom. To je zdaj \u0161e postoderni tridentinski nostalgi\u010dni subjektivizem, ki se je razvijal v dveh oblikah: ali v Cerkvi ali zunaj – v poganstvu, a je ista kulturna dr\u017ea tega subjektivizma. Vsa ta stoletja so zgrajena na duhovnosti izpopolnjevanja posameznika. Kakor da bi se ta posameznik preselil kar v ve\u010dno \u017eivljenje. Cerkev u\u010di, da posameznik dobi bo\u017eje \u017eivljenje, ko posameznik umre in se rodi ob\u010destveni jaz, Kristusov jaz, Cerkveni jaz, jaz odnosov, ljubezni. Zato je dru\u017eina v krizi, redovne skupnosti so v krizi, \u017eupnijske skupnosti so v krizi. Vse kar je ob\u010destveno, je v krizi. Posameznik pa se sedaj zna\u0161a nad naravo, ker smo prej iz narave naredili ideal, ko je posameznik moral biti pokoren temu, zdaj se pa ma\u0161\u010duje, jo zbira, formira, zavra\u010da to, kar je po naravi, ustvarja nekaj drugega proti njegovi naravi \u2026 Nihalo gre z ene na drugo stran.<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik: <\/strong>Bogu sem hvale\u017een, ker sem sli\u0161al, da je na tiso\u010de in tiso\u010de ljudi, ki si s tem pomagajo. Dr\u017eim se vizije starih cerkvenih o\u010detov, pridiga je delo na Bo\u017eji besedi. To ni moje vna\u0161anje, moram v Bo\u017ejo besedo vstopiti. Prvo dejanje je, ko se \u010dlovek odpove sebi, svojim lastnim spoznanjem. Za\u010dnem v nedeljo zve\u010der in pripravljam skozi teden to pridigo skozi svoje molitve in \u0161tudij, ker se mi zdi, da je zelo pomembno, da se znamo gibati znotraj Bo\u017eje besede. Je pa res to, da je uresni\u010dena Bo\u017eja beseda bogoslu\u017eje. Danes tega v Katoli\u0161ki cerkvi skoraj nih\u010de ve\u010d ne poudarja, da je prvi del ma\u0161e zakrament, tako kot evharisti\u010dni. Poslu\u0161anje Bo\u017eje besede in razlaga Bo\u017eje besede, ki bi morala pokazati, kako se ta beseda uresni\u010di v \u010dlovekovem \u017eivljenju in kako se je uresni\u010devala v zgodovini Cerkve, to potem postane hrana in mi to zau\u017eijemo. Ker v evharistiji je uresni\u010dena Bo\u017eja beseda in \u010dlovek postane to, kar je. Mi s tem prakti\u010dno postanemo uresni\u010dena Bo\u017eja beseda. Evharistija je hrana tega, kar evangelij in berila pripovedujejo. Zato sem zelo pozoren pri teh pridigah, da ne grem nikoli ven iz bogoslu\u017eja. Zakaj? Ker je potem to filozofija, romanticizem, ideologija, psihologija, karkoli ho\u010demo, ampak ni tisto, kar \u010dlovek dejansko lahko za\u017eivi. \u017divljenje Bo\u017eje besede ni podvr\u017eeno na\u0161emu \u010dasu. Bo\u017eja beseda pri nekaterih potrebuje petnajst let, pri nekaterih tri mesece, pri nekaterih petdeset let. Pomembno je, da ti ostane\u0161 pri njej in da se hrani\u0161 z njo, da ima\u0161 vedno apetit po tej Bo\u017eji besedi. Zelo se mi zdi pomembno pokazati, kako Bo\u017eja beseda za\u017eivi v Cerkvi. Bo\u017eja beseda je usmerjena v Cerkev, ki ima svoje spoznanje, svojo modrost, ki je teologija. Zdi se mi pomembno, da Bo\u017eja beseda dobi svoj naravni ambient v bogoslu\u017eju, teologija pa raste iz bogoslu\u017eja. To se mi zdi temeljno. Prava kr\u0161\u010danska teologija so veje, ki rastejo iz debla, ki je bogoslu\u017eje. Samo tega mi ne razumemo, ker je bogoslu\u017eje zadnjih petsto let pri nas zelo problemati\u010dno. Ne gre za to, da mi nekaj ustvarjamo, si izmi\u0161ljamo, posodobljamo \u2026 Imel sem sre\u010danje z ljudmi, ki niso kr\u0161\u010deni, ki so dale\u010d od Cerkve, snemali so na\u0161e delo in sem jim moral na kratko razlo\u017eiti, kaj delamo. Povedal sem par stavkov, zelo teolo\u0161kih. Nisem vedel, \u010de bo to dobro. Glavni re\u017eiser je pogledal in rekel: \u00bbOdli\u010dno.\u00ab Vpra\u0161al sem ga, \u010de je razumel. Odgovoril je: \u00bbJasno, da sem razumel. Ti si rekel, \u010disto preprosto, da je v umetnosti shranjeno ogromno, da je zakladnica novega \u017eivljenja, ki je v Svetem Duhu. In \u017eivljenje v Svetem Duhu je ob\u010destveno. Prava umetnost skriva ob\u010destveno \u017eivljenje.\u00ab Mi pa smo trdno prepri\u010dani, da Svetega Duha nih\u010de ne pozna in ne razume, ne smemo o njem govoriti, moramo govoriti o vrednotah, o \u010dlove\u0161kosti. Tukaj imamo mi komplekse s to abstraktno teologijo.<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong> Smo pri \u010disto temeljnih stvareh. Kakor je pokazal II. vatikanski koncil, smo v zadnjih stoletjih Svetega Duha precej zanemarili, kar se nam sedaj zelo negativno obrestuje. Bistvo vpra\u0161anja je ravno v tem, da je Sveti Duh Gospod ob\u010destvenosti, Gospod koinonie, je Gospod \u017eivljenja kot ljubezni, \u017eivljenja kot ob\u010destvenosti, \u017eivljenja kot odnosov, v katerih je drugi epicenter. Teh stvari brez Svetega Duha preprosto ni. Kdorkoli se moralisti\u010dno zagrize v to, \u010de se ne bo razbolel, bo vse skupaj opustil. Tukaj gre za temeljne stvari. Temeljno vpra\u0161anje dana\u0161njega \u010dasa, kar se na\u0161 kristjanov ti\u010de, je, da resno vzamemo vpra\u0161anje Svetega Duha. \u017de dejstvo, da smo mi na zahodu lo\u010dili krst, birmo in sveto obhajilo, nam poka\u017ee na eno zelo tragi\u010dno rano. Kakor mi pojmujemo birmo, prakti\u010dno Svetega Duha ne potrebujemo. Po drugi strani pa je \u010disto jasno, mi smo iz birme \u017eeleli narediti zakrament pri\u010devanja, apostolska dela pa se pri\u010dnejo s tem, da ko bo pri\u0161el Sveti Duh od zgoraj, Kristus pravi, boste vi kr\u0161\u010deni in boste postali pri\u010devalci. Mi smo pa to vse razbili in vse postavili na posameznika in na na\u0161e sposobnosti. Najprej smo birmo postavili na sedmo, potem na deveto leto, potem na dvanajsto in potem \u0161e na kasneje \u2026 Simpati\u010dno se mi je zdelo, ko sem bil na sinodi \u0161kofov za novo evangelizacijo kot strokovnjak, sem tam poslu\u0161al in delal, je eden od \u0161kofov dvignil in dejal: \u00bbPo\u010dutim se najbolj neumnega, ko pridigam pri birmi. Vsi \u010dakajo, da bom kon\u010dal, pa ne samo pridigo, ma\u0161o in vse skupaj. Ker je to zakrament slovesa od Cerkve. Jaz pa moram tam govoriti, kako bodo sedaj pri\u010devalci Kristusa v svetu. To ne gre.\u00ab Odkar smo vse zreducirali na razumarstvo, na metodo in na posameznika, nimamo ve\u010d organske, ne spremenjenja, ne vstajenja in ne binko\u0161ti, ne Cerkvenih, ne osebnih. Tako se mi zdi, da na\u0161a usoda, kjer smo, kli\u010de na to, da smo zelo poni\u017eni. Kardinal Martini mi je dejal: \u00bbMarko, mi smo toliko o\u0161abni, da ne bomo nikoli priznali, da smo se kje zmotili in ubrali napa\u010dno pot. Bomo raj\u0161i pri\u0161li do konca propada.\u00ab<\/p>\n
\nP. Marko Rupnik:<\/strong>\u00a0Sebe do\u017eivljam kot zelo veliko enotnost in povezanost, zame ima vse svoj pomen. Moja dru\u017eina, kjer nisem nikoli sli\u0161al trde besede. Zgleda romanti\u010dno, ampak je bilo tako. Pri nas ni bilo nikoli trde besede med mamo in o\u010detom. Nikoli nisem v \u017eivljenju na\u0161el bolj\u0161ega pedagoga, kakor je bil moj o\u010de. Njegove delovne roke, posve\u010dene z molitvijo, vedrina, humor, lepi odnosi v dru\u017eini. \u0160e do danes se s svojimi sestrami nisem nikoli skregal. Nam je bilo prine\u0161eno, da je v \u017eivljenju najbolj pomembno razmerje, odnos, ob\u010destvo. Potem je imel vpliv name pater \u0160pidl\u00edk, ki je imel zame nenadomestljivo vlogo, da me je popeljal v svet ruske teologije; \u0161ola Solovjova, kjer sem pri\u0161el do cerkvnih o\u010detov vseh teh zakladnic Cerkve. Najve\u010d vpliva name imajo pa ljudje, ki z menoj \u017eivijo. Mirno si upam re\u010di, da sem to, kar sem zaradi Centra Aletti. Pustim se oblikovati, vplivati, ker se mi zdi, da je edini na\u010din, kjer jaz lahko do\u017eivim, da to, kar je dragoceno, ni dose\u017eeno, ampak sprejeto. In kadar je kak\u0161en praznik in se zahvalim ekipi Centra Aletti, mirno re\u010dem: \u00bbTo, kar sem, sem zaradi vas.\u00ab In to ni nobena fraza. Kdor je blizu Centra Aletti in vidi, kako \u017eivimo, ve, da je to resnica.<\/p>\n