Na pepelni\u010dno sredo so v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah prvi\u010d predstavili postni prt ruske akademske slikarke Ma\u0161e Bersan Ma\u0161uk. Prt je blagoslovil provincialni minister fran\u010di\u0161kanov p. Marjan \u010cuden, ki je pred tem daroval sveto ma\u0161o. Pri oltarju se mu je pridru\u017eil rektor brezjanske bazilike p. Robert Bah\u010di\u010d.<\/p>\n
V sredi\u0161\u010de odre\u0161enjske zgodovine je Ma\u0161a Bersan Ma\u0161uk na postnem prtu postavila znamenito Cimabujevo podobo kri\u017eanega Gospoda Jezusa Kristusa. Ustvarjalka je o postnem prtu zapisala: \u201eJezus \u2013 Bog, je \u017divljenje samo, je u\u010dlove\u010dena Bo\u017eja ljubezen do \u010dloveka, do vsakega od nas. Ko vidimo Jezusa, tako kruto mu\u010denega, pribitega in umirajo\u010dega na kri\u017eu, \u0161ele zaslutimo, kako zelo nas ima rad: u\u010dlove\u010dil se je, da bo za nas trpel in umrl na kri\u017eu. Uresni\u010duje se beseda evangelista Janeza: \u00bbBog je namre\u010d svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nih\u010de, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel ve\u010dno \u017eivljenje. Bog namre\u010d svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak, da bi se svet po njem re\u0161il.\u00ab Jn 3, 16-17. Ta dar je \u010dlovek zavrnil in Odre\u0161enika pribil na kri\u017e. Bog je vse to vedel naprej in se je klub temu u\u010dlove\u010dil. To je dominanta, zato \u010dast Troedinemu Bogu, \u010dast Jezusu! Brez Boga ni ne rojstva, ne smrti!\u201c<\/p>\n
Sveto ma\u0161o pred blagoslovom prta je daroval provincialni minister p. Marjan \u010cuden. V nagovoru je spregovoril o pepelnici in o \u010dasu, v katerega smo vstopili: \u201ePrah si in v prah se povrne\u0161! Misli na smrt in bo\u0161 dobro \u017eivel! – sta izreka, ki nam izpri\u010dujeta globoko modrost. Kajti, ko mislimo na smrt, potem prenehamo zapletati \u017eivljenje z minljivimi stvarmi. Preko vrat smrti ne moremo z nobenim drugim zakladom kot s tistim, ki smo ga naredili v \u017eivljenju. Postni \u010das nas vabi k posvetitvi, k misli na ve\u010dnost, na Boga.\u201c<\/p>\n
P. Marjan je nadaljeval: \u201ePepel je znamenje, da se postimo, da se kesamo. Pogledati moramo sebi v obraz du\u0161e. Greh je krivda, za katero smo odgovorni in jo v postnem \u010dasu ho\u010demo z Bo\u017ejo pomo\u010djo odstraniti iz \u017eivljenja. \u010clovek sebe najde, ko se v ljubezni \u017ertvuje za druge. Tako se najdemo tudi v postnem \u010dasu. Post iz ljubezni, zdru\u017een z dobrimi deli, nam vrne dobro podobo. Post nas vodi k so\u010dutju do preizku\u0161anih bratov in sester. So\u010dutje je bistveno za ljubezen do bli\u017enjega. Post ne bi smel miniti brez zastonjskih dobrih del. Jezus je trpljenje sprejel zaradi ljubezni do nas,\u201d je dejal p. Marjan in nadaljeval: “Prt se v svetem pismu pojavi na treh mestih: \u2013 prt, s katerim se je Jezus opasal, ko je u\u010dencem umil noge, \u2013 potni prt, ki ga je v rokah dr\u017eala veronika, dobra \u017eena, ki je pomagaja Jezusu, \u2013 prt, v katerega je bil zavit Jezus.\u201d<\/p>\n
Po sveti ma\u0161i je sledila predstavitev postnega prta. O zgodovini postnih prtov je spregovoril Andrej Jeklar, o postnem prtu Ma\u0161e Bersan Ma\u0161uk pa dr. Andrej Doblehar. Ob sklepu sta postni prt v baziliki Marije Pomagaj blagoslovila p. Marjan \u010cuden ter p. Robert Bah\u010di\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
Besede dr. Andreja Dobleharja o postnem prtu<\/em><\/p>\n “Postni prt Ma\u0161e Bersan Ma\u0161uk na Brezjah ima dimenzije 3,6 x 2,2 m in je naslikan v tehniki akril na juti, zaradi dimenzij enovitega platna je prt delala na tleh v ateljeju v Ljubnem, ikonografski program oz. vsebino pa je slikarka postavila skupaj s patri fran\u010di\u0161kani z Brezij. Ob tem slikarka ne pozabi hvale\u017eno omeniti tudi sosedov Jo\u017eeta Ambro\u017ei\u010da in Stojana, ki sta poskrbela, da je prt pravilno in varno obe\u0161en pred stranskim oltarjem v baziliki. Osrednji motiv je Kristus na kri\u017eu, ob robu pa so nanizani starozavezni in novozavezni prizori, ki imajo naslednje naslove: Stvarjenje, Ka\u010da v raju, Napoved Marije kot Odre\u0161enikove matere, Kajn ubije Abela, Oznanjenje, Obisk Elizabete, Rojstvo, Darovanje v templju, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templju, Janez Krstnik krsti Jezusa, Cvetna nedelja, Zadnja ve\u010derja, Getsemani, Judov poljub, S trnjem kronan, Jezus sre\u010da svojo mater, Vstajenje, Binko\u0161ti, Sodba. Ta serija motivov prikazuje zgodbo odre\u0161enja in zgodbo cerkvenega leta, sredi\u0161\u010dni pa je kri\u017eani Kristus, kar se odra\u017ea tako v kompoziciji slike kot s poudarjeno izstopajo\u010do barvno skalo. Slikarka pravi, da ima bazilika na Brezjah zaradi pisanega okrasa ljudski karakter, in je bila zato mnenja, naj bo tak tudi postni prt. Ta naj bo topel in \u017eare\u010d, in naj bolj kot o resnobnosti postnega \u010dasa pri\u010da o zmagi nad smrtjo, ki jo ponazarja \u017eare\u010da rde\u010da barva. Kristus na postnem prtu raste iz temnej\u0161ega temelja prvega greha, ki je tradicionalno upodobljen v Adamovi lobanji, in je resni\u010dno pre\u017earjen v toplih barvnih tonih, ki se \u0161e intenzivirajo in stopnjujejo v vertikali vse do podobe vstajenja, ki je vrh kompozicije. Za ostale prizore bi lahko rekli, da so kompozicijsko in barvno v drugem planu, saj so naslikani bolj monokromno v hladnej\u0161em vijoli\u010dastem koloritu, ki je liturgi\u010dna barva postnega \u010dasa. Pod kri\u017eem stojita Jezusova mati Marija in evangelist Janez, vendar sta z zabrisanim abstrahiranim likovnim pristopom nekako vklju\u010dena v mno\u017eico, ki tako postane simbolna skupnost vseh vernikov, neko\u010d in danes.<\/p>\n Kri\u017e za Ma\u0161o Bersan Ma\u0161uk ni le osrednji kr\u0161\u010danski motiv in temeljna podoba, ki simbolizira postni \u010das, temve\u010d sistem koordinat, ki predstavlja uravnote\u017eenost, brez katere tudi ni \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja; Kristus je zanjo sredi\u0161\u010de tega sistema in temelj vsega razvoja. Slikarka sama vidi prt bolj kot duhovni nagovor, povezan z mistiko in tradicijo. \u0160e ve\u010d, v svojem delu celo citira najve\u010dje umetnine iz tradicije kr\u0161\u010danske likovne umetnosti, sama pravi, da se je kot avtorica umaknila v ozadje in prta tudi ni podpisala (vedno pa podpi\u0161e slike namenjene za razstavo). Jezusovo podobo na brezjanskem postnem prtu je povzela po Kri\u017eanem v firen\u0161ki cerkvi Santa Croce – Svetega kri\u017ea, ki ga je naslikal znameniti slikar Cimabue. Zanjo je ta podoba pendant vzhodnim pravoslavnim ikonam, je ikona zahodnega sveta, ki prav tako kot vzhodna ni delo \u010dlove\u0161ke roke. V resnici so v dobi pozne gotike v Italiji v slikarstvu (ponovno) sledili bizantinskim vplivom in pod vplivom te izvorne kr\u0161\u010danske umetnosti so razvili, lahko re\u010demo, zahodno verzijo ikonskega slikarstva s poduhovljenimi svetimi podobami pred idealisti\u010dnim zlatim ozadjem. Ta tradicija se je na Apeninskem polotoku ohranjala tudi v doma\u010dih spomenikih starokr\u0161\u010danske umetnosti Rima in Ravenne, vendar je novi val izjemno zaznamoval italijansko umetnost 13. stoletja. Slogovno so jo sami opredelili kot slikanje v gr\u0161ki maniri – maniera greca, ker je izvirala iz vzhodnega Mediterana, in Cimabue je bil eden osrednjih slikarjev te smeri ter je deloval v drugi polovici 13. stoletja. Znani sta dve slikarjevi razpeli, najbolj znamenito pa je prav firen\u0161ko, ki je bilo stoletja v cerkvi in je bilo mo\u010dno po\u0161kodovano v poplavah leta 1966 ter nato restavrirano in je danes v cerkvenem muzeju. Bizantinsko obdobje zahodne kr\u0161\u010danske umetnosti in vzhodna umetnost imata torej isti duhovni in likovni temelj, zato je posebej zanimiv dialog med vzhodom in zahodom v delih Ma\u0161e Bersan Ma\u0161uk; zaradi tega deluje novi postni prt starodavno in globoko duhovno.”<\/p>\n <\/p>\n Postni prt bo v baziliki Marije Pomagaj do velikega petka, ko ga bodo sneli in shranili do prihodnjega leta.<\/p>\n