Intervju o medgeneracijskem dialogu z Miro Dobravec, nekdanjo novinarko, urednico, mamo in babico, ter Janezom Kobalom, izolskim \u017eupnikom in skavtskim generalnim duhovnim asistentom, ki je v celoti objavljen v novi \u0161tevilki revije za kr\u0161\u010dansko duhovnost Bo\u017eje okolje z naslovom Ta mladi in ta stari.<\/p>\n
Kaj je tisto najdragocenej\u0161e, kar lahko zdaj daste svojim odraslim otrokom in vnukom? <\/em><\/p>\n Mira: Morda je to uvid v \u017eivljenje. Iz spoznanj, ki jih prina\u0161a starost, lahko dela\u0161 druga\u010de, kot si takrat, ko si bil mlad. Bolj zna\u0161 po\u010dakati, u\u010di\u0161 se mol\u010dati. Ve\u0161, da nima\u0161 vedno prav, da so mogo\u010di tudi druga\u010dni pogledi. Nau\u010di\u0161 se videti, da lahko tudi druge poti pripeljejo na cilj. In da nima smisla vsiljevati svojega prav, saj lahko \u017ee majhen otrok kapo sname takoj za ovinkom, \u010de mu jo prej na silo povezne\u0161 na glavo. Treba je \u017eiveti svoje \u017eivljenje in obenem biti na voljo, \u010de te bo kdo potreboval. Tako lahko kaj da\u0161 in je sprejeto.<\/p>\n Kaj pa si po drugi strani \u017eelite od mlaj\u0161ih?<\/em><\/p>\n Mira: Vesela sem, ker vem, da me imajo otroci radi. Od njih zase ne potrebujem ni\u010d drugega, rada pa bi videla, da jim gre dobro. Vedno sem \u017eelela, da bi vedeli, kam gredo, da bi na\u0161li svojo pot in se je zvesto dr\u017eali, da bi bili po\u0161teni in iskreni, da bi v njih gorela ljubezen. Predvsem pa, da bi znali ne glede na vse ohranjati mir srca in zaupanje. In seveda najpomembnej\u0161e, kar jim \u017eelim: da bi se zveli\u010dali.<\/p>\n Kako kot duhovnik vidite medgeneracijske odnose \u2013 kje so izku\u0161nje najlep\u0161e in kje so pomanjkljivosti?<\/em><\/p>\n Janez: V \u017eupniji vidim, da ta resni\u010dno sloni na starej\u0161ih. Kaj vse naredijo na Primorskem none in nonoti, da bi vnuki sprejeli in ohranili vero! To je njihova vloga in jim daje smisel. Ve\u010dkrat re\u010dejo, saj ko smo imeli svoje otroke, nismo bili pozorni na to, nismo imeli \u010dasa, je bilo treba delati, zdaj pa se tega veselijo. Na \u017eupniji imam verouk tudi za odrasle, obiskujejo ga tudi starej\u0161i, stari \u010dez 60 ali 70 let. Z njimi se veselim, ko odkrivajo osnovne stvari, ki so jih pozabili. Starej\u0161i damo mladini spomin in izku\u0161njo. Spomin, kako je bilo v\u010dasih, ko ni bilo vse \u00bbza luno\u00ab, in to mladi radi sprejemajo. Mene niso pri skavtih izvolili za generalnega duhovnega asistenta zato, ker bi obvladal moderne tehnike, pedagogiko in ra\u010dunalnike, ampak zaradi izku\u0161enj in spomina na za\u010detke. Do\u017eivljam veliko zaupanje med njimi, ker so zelo veseli, \u010de jim lahko posredujem svoje izku\u0161nje. Ko si dal skozi \u017ee kar nekaj stvari, preizku\u0161enj, ne izgubi\u0161 glave v vsaki krizni situaciji, ve\u0161, da bo\u0161 zdr\u017eal, za mlade si trdna opora, kamor se lahko naslonijo. Starej\u0161i imajo modrost, ki se je mladi v odprtosti navzemajo.<\/p>\n Kako dejstvo, da se v Sloveniji zelo hitro zvi\u0161uje povpre\u010dna starost duhovnikov, vpliva na vero in Cerkev? Sploh v lu\u010di tega, da vero mlaj\u0161im predajajo vse starej\u0161i duhovniki, ki te\u017ee razumejo mlade oz. njihov svet.<\/em><\/p>\n Janez: Imam ob\u010dutek, da z mladino delamo bolj starej\u0161i duhovniki kot tisti zelo mladi. Ko sem bil jaz mlad, je bilo samoumevno, da bomo z mladino delali mladi kaplani. Sedaj pa kaplanov skorajda ni ve\u010d. Kljub temu da nimam ve\u010d toliko energije kot neko\u010d, nas starej\u0161e mladina dojema z nekim spo\u0161tovanjem, ob njej se po\u010dutim zelo sprejetega. Ne vem, zakaj tega nekateri mladi duhovniki ne \u010dutijo kot svoje poslanstvo, morda se preve\u010d bojijo mladih.<\/p>\n Delo z mladino te kot duhovnika navdaja z ob\u010dutkom neuspe\u0161nosti, saj si z njimi kak\u0161nih sedem let, dela\u0161 dobro, potem pa gredo svojo pot, \u017eivijo poro\u010deni samo civilno ali na koruzi, in lahko to vzame\u0161 kot zelo osebno bole\u010dino. Toda tako je vedno bilo. Nekateri pa so le ostali. \u0160e ve\u010d je tistih, ki imajo to nalo\u017eeno v sebi, in je potrebno po\u010dakati na trenutek, ko se vrnejo. Moje izku\u0161nje v vseh teh 30 letih so take, da se vra\u010dajo. Edina vez s Cerkvijo je spomin na dogodek, ko smo recimo nekje nekaj po\u010deli, \u0161li na romanje, potovalni tabor. Pokli\u010dejo zaradi tega, ker je treba urediti poroko, krstiti otroka. \u010ceprav si mislil, da je vse izgubljeno, je v resnici bilo nekje nalo\u017eeno, je ostalo.<\/p>\n Kako zahtevno je svoje otroke \u00bbizpustiti iz rok\u00ab? Kaj je pri tem lahko v pomo\u010d?<\/em><\/p>\n Mira: Misliti mora\u0161 na to, kar je napisal Gibran v Preroku: Star\u0161i so kot lok, iz katerega je izstreljena pu\u0161\u010dica \u2026 Ne more lok leteti za pu\u0161\u010dico. Tukaj si in tukaj mora\u0161 biti, pu\u0161\u010dica pa leti. Zelo narobe se mi zdi, \u010de imajo star\u0161i mnenje o vsem: kaj naj otrok trenira, s \u010dim naj se ukvarja, kaj naj gre \u0161tudirat, kje bo \u017eivel, kak\u0161no \u017eeno bo imel. Otroka mora\u0161 samo spoznavati, kak\u0161ne darove ima in kaj potrebuje, da jih bo razvil. Ko pa si izbere pot in sopotnika, mu mora\u0161 zaupati, da je to zanj prav. To seveda ni vedno lahko! Mora\u0161 zaupati. Premi\u0161ljujem o materah in sinovih: \u010de ima mama sina rada, ga bo podprla pri njegovih odlo\u010ditvah. Mislim, da je najve\u010dji problem med star\u0161i in otroki prav to, \u010de star\u0161i ne morejo spustiti otrok, da bi \u0161li svojo pot.<\/p>\n Janez: Na Primorskem gledam, koliko zgodb je, ko mama dr\u017ei na vajetih sina, ki sicer ni poro\u010den, je pa odvisen od drog. \u017divi pri mami na mamin ra\u010dun, ona skrbi zanj, ampak za to ga je pripravljala dolga leta, ker ga ni vzgajala za samostojnost, da se mora postaviti na svoje noge.<\/p>\n Mira: Ne vem, zakaj mame tako te\u017eko spustijo sinove, in mislim, da najve\u010d gorja izhaja prav iz tega. To izvira iz nezrelosti, ki je v \u010dloveku. Iz svojih izku\u0161enj vem, kako je \u010dlovek lahko krivi\u010den, nerazumevajo\u010d, nesprejemajo\u010d in neljube\u010d \u2013 zdi se, da to posebno velja za mame! Treba bi bilo ustanoviti posebno vzgojo za ta\u0161\u010de, pa tudi vzgojo za stare star\u0161e, da bi se ti nau\u010dili u\u017eivati z vnuki, ne pa vzgajati odraslih otrok, kako naj vzgajajo vnuke!<\/p>\n Kaj je po va\u0161ih izku\u0161njah te\u017ee biti: snaha ali ta\u0161\u010da?<\/em><\/p>\n Mira: Seveda, preden sem postala ta\u0161\u010da, sem bila snaha. Vse je te\u017ee, ko si mlad in negotov sam vase, si ne zaupa\u0161, ne ve\u0161 \u2026 Ne vem pa, mogo\u010de si mladi danes bolj zaupajo. Ko sem bila jaz mlada, sem iskala potrditve pri star\u0161ih, pa tudi pri ta\u0161\u010di. Vedno sem preverjala njen odnos do nas, in \u010de ona ni bila zadovoljna, potem je bilo gotovo z mano vse narobe. Ko si starej\u0161i, pa je lahko spet te\u017eava, \u010de kot ta\u0161\u010da misli\u0161, da ima\u0161 vedno prav. (smeh) Toda odnos med generacijami je odvisen od mnogih dejavnikov in ni enega pravila za vse ljudi.<\/p>\n Biti ta\u0161\u010da je te\u017eko, \u010de od otrok pri\u010dakuje\u0161 kaj, do \u010desar nima\u0161 pravice. \u010ce misli\u0161, da bi morali otroci narediti to in ono in da imajo dol\u017enosti do tebe; \u010de pri\u010dakuje\u0161 kaj, \u010desar ne dobi\u0161, in se smili\u0161 sama sebi \u2013 potem je te\u017eko biti ta\u0161\u010da. \u010ce pa ve\u0161 in se stalno opominja\u0161, da je v resnici treba zelo malo: \u017eiveti predvsem svoje \u017eivljenje, pustiti otrokom svobodo, biti tiho, po\u010dakati, se brigati zase in moliti za otroke, potem je vse zelo preprosto.<\/p>\n Kaj vam pomaga pri iskanju skupnega jezika z mladimi in kaj s starimi? S \u010dim nagovarjate ene in s \u010dim druge?<\/em><\/p>\n Janez: Skoraj ne vidim kak\u0161ne bistvene razlike. Danes sem v Ljubljani, ker imam verouk za mlade, za skavtske voditelje. Govorica evangelija, vrednot, ki jih predlagamo v imenu Jezusa, je ista. Morda za mlade uporabljam malo druga\u010den jezik in primere. Starej\u0161i so na\u010deloma zaradi svojih izku\u0161enj bolj hvale\u017eni \u017ee za manj\u0161e stvari, recimo kratek obisk, ko z njimi zmolim o\u010dena\u0161, jih obhajam. Iz tistih petih minut, ko si z njimi v bolni\u0161nici ali v domu, \u017eivijo ves mesec, medtem ko mladi potrebujejo veliko \u010dasa. Ne eni ne drugi pa ne marajo pridig, \u00bbpametovanja\u00ab. \u010ce so kak\u0161ni dvomi, vpra\u0161anja, je treba zadeve samo poenostaviti. Mladi cenijo, da si z njimi v njihovem iskanju, da si neke vrste sopotnik \u2013 kot Jezus, ki je bil tam, kjer so bolni. Cenijo, da ima\u0161 \u010das, tudi za klepet ob kavi. Bolj cenijo odnos, bli\u017eino, toplo besedo, ne kak\u0161nih velikih govoranc.<\/p>\n Pogovarjal se je Simon Purger.<\/p>\n Celoten pogovor si lahko preberete v novi \u0161tevilki revije za kr\u0161\u010dansko duhovnost Bo\u017eje okolje z naslovom Ta mladi in ta stari.<\/p>\n