Pogovor o rodovitnosti s sestro Emanuelo \u017derdin in z Ne\u017eo Karlin \u2013 \u017eeno, mamico in profesorico na \u0160kofijski klasi\u010dni gimnaziji<\/em><\/p>\n Ali se kdaj spra\u0161ujeta, ali sta v \u017eivljenju rodovitni?<\/em><\/p>\n Ne\u017ea: Ve\u010dkrat pomislim, da sem hvale\u017ena, ker lahko polno \u017eivim, ker me je Bog poklical k delovanju na ve\u010d podro\u010djih in mi dal mo\u010d, da lahko kaj dam od sebe. Tudi kadar mi je te\u017eko in se mi zdi, da imam vsega preve\u010d, mi da novo mo\u010d misel, da je smisel \u017eivljenja v tem, da se razdaja\u0161 in daruje\u0161 za druge. \u017diveti polno ne pomeni, da si pri 70. letih \u0161e ves fit in brez gub, ker si toliko \u00bbdelal na sebi\u00ab. Zame je veliko lep\u0161a \u017eenska, ki se ji poznajo sledi \u017eivljenja, ker to pomeni, da se je veliko razdajala.<\/p>\n s. Emanuela: Pri meni se je vpra\u0161anje rodovitnosti, tudi telesne, pojavilo ob krizi na prehodu v srednja leta. Mladostno navdu\u0161enje je minilo in naenkrat sem se zavedela, da tudi \u010de bi hotela, zdaj verjetno otrok ne bo ve\u010d. Zakonsko \u017eivljenje in otroci so bili zame od nekdaj najve\u010dji bo\u017eji dar in to sem podarila Bogu. Mislim, da si vsaka \u017eenska globoko v sebi \u017eeli biti rodovitna, biti mati, dati \u017eivljenje, dati nekaj naprej. Na\u0161a predstojnica v \u010crni gori, mati Gregorija, mi je bila pri tem velika vzornica. Bila je za\u010detnica na\u0161e province v \u010crni gori in ona nas je res na neki na\u010din rodila: tako kot mati d\u00e1 \u017eivljenje, je nam sestram dala to, iz \u010desar smo \u017eivele, duhovno poslanstvo. \u010cetudi sem se s te\u017eavo odpovedala telesni rodovitnosti, sem pri njej videla, da bom vedno imela mo\u017enost biti duhovno rodovitna. To me je pomirjalo in gnalo naprej.<\/p>\n Ali biti rodoviten za vaju pomeni isto kot biti uspe\u0161en? Kaj je sploh rodovitnost?<\/p>\n Ne\u017ea: Uspeh je nekaj, kar je vidno navzven; potrditev, ki ti jo obi\u010dajno dajo drugi. To pa ni nujno rodovitnost. Rodoviten si, ko da\u0161 sad, ki \u0161ele vzbrsti in raste, ki se morda \u0161e nikjer ne vidi. Kot mama nisem rodovitna samo, ko rodim otroka, ampak tudi ko skrbim zanj: ko mu bri\u0161em ritko, nos, ko mu kuham, ga peljem k zdravniku. To ni nobena uspe\u0161nost. Je pa poseben ob\u010dutek, ko vem, da je od moje skrbi odvisno, kako se bo otrok razvijal, kako se po\u010duti vsa dru\u017eina. Pri nas zelo mo\u010dno \u010dutim, da je mama tista, ki dela dom, prina\u0161a toplino, sploh ker imam same sinove.<\/p>\n Rodovitnost je tudi v ob\u010dutku, da si na pravem mestu, da dela\u0161 to, kar je Bog polo\u017eil vate. Rodoviten si, ko mora\u0161 dati sebe na stran, zato da drugi napredujejo. Ko recimo mo\u017ea podpiram s tem, da poskrbim za tiste manj vidne stvari in je on lahko navzven bolj uspe\u0161en in rodoviten. Uspeh je hipna stvar okoli\u0161\u010din, rodovitnost pa je veliko trajnej\u0161a in globlja. Po bo\u017eji milosti rodi\u0161 iz sebe nekaj, kar bo \u017eivelo tudi, ko tebe ne bo ve\u010d.<\/p>\n s. Emanuela: Rodovitnost je gotovo ve\u010d kot uspeh. Ko razmi\u0161ljam o rodovitnosti, si vedno predstavljam na\u0161o doma\u010do njivo. Zemljo, ki je mirovala in ni bila ni\u010d posebnega, potem pa je iz njene rodovitnosti zrasel krompir. In tako tudi vera ali samostansko \u017eivljenje: tudi \u010de ni videti kak\u0161nega posebnega uspeha, se iz njega nekaj dobrega rodi, nekaj gre naprej v narod: mogo\u010de je to le blagoslov, mogo\u010de molitev redovnic pripomore k temu, da tam ni vojne.<\/p>\n Ali rodovitnost lahko ustvarimo sami ali nam je dana?<\/em><\/p>\n s. Emanuela: Rodovitnost je darovana. Kljub samostanski dru\u017eini je bila v meni \u0161e dolgo \u017eelja, da bi izvedela, kako je, ko ima\u0161 svojega otroka. In dobila sem darilo: postala sem botra petim odraslim v petih dr\u017eavah. Pri vsakem sem jokala od sre\u010de in res v polnosti za\u010dutila to, kar je rekel sv. Pavel: \u00bbRoditi v Kristusu\u00ab. To so zdaj moji otroci in to me je res izpolnilo.<\/p>\n Ne\u017ea: Spomnim se strica duhovnika, ki je imel novoma\u0161nika, ko je bil \u017eupnik v Naklem. Vedno je govoril, da mu je kot sin. Seveda si ni prila\u0161\u010dal zaslug, imel pa je ob\u010dutek, da je kot \u017eupnik nekoga duhovno dal, da je njegovo delo obrodilo konkreten sad.<\/p>\n s. Emanuela: Mislim, da to vsi potrebujemo: ne uspeha, ampak ob\u010dutek rodovitnosti. Da ve\u0161, da nisi kot bilka, ki \u017eivi in potem izgine, pa\u010d pa, da obrodi\u0161 sad.<\/p>\n V razli\u010dnih obdobjih \u017eivljenja smo rodovitni na razli\u010dnih podro\u010djih. Kje se trenutno vidve po\u010dutita najbolj poklicani, da obrodita obilen sad?<\/em><\/p>\n Ne\u017ea: Moja prva poklicanost in rodovitnost je gotovo v doma\u010di dru\u017eini: da sem najprej v oporo mo\u017eu, prek tega pa sem tudi najbolj rodovitna v odnosu do otrok. Tudi u\u010dim zelo rada; gotovo u\u010dence lahko sprejemam na druga\u010den na\u010din prav zato, ker sem mama. A lahko si \u0161e tako dobro zamisli\u0161, kako bo\u0161 zapeljal svoje \u017eivljenje, nazadnje je vedno Bog tisti, ki ga vodi in usmerja. On odlo\u010da, kje me \u017eeli imeti rodovitno.<\/p>\n s. Emanuela: Gotovo so v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih razli\u010dne rodovitnosti in razli\u010dne \u017eelje. Pri meni je tisti prvi \u017eelji, \u010de ne morem imeti otrok, bom pa imela svoje kr\u0161\u010dence ali se posvetila bolnikom, sledilo obdobje, ko sem \u017eelela napredovati, biti rodovitna na duhovnem podro\u010dju: v molitvi, premi\u0161ljevanju, meditaciji. \u017delela sem globlje spoznati, kaj lahko dam drugim. \u017divljenje me je postavilo pred zelo razli\u010dne naloge: od dela v bolni\u0161nici do dela v Avstriji, pri \u0161kofih, z verou\u010denci in zdaj v Ljubhospicu. V svojih letih \u010dutim neizmerno hvale\u017enost za vse, kar sem lahko naredila. Dokler je \u0161e kak\u0161na vejica pri meni zelena, pa naj kaj obrodi. (smeh)<\/p>\n Kaj se vama zdi bistveno za vajino duhovno rodovitnost?<\/em><\/p>\n Ne\u017ea: Pred kratkim smo z dru\u017eino obiskali Fatimo in od takrat naprej vsak ve\u010der molimo ro\u017eni venec. Tudi \u010de smo ves dan razpr\u0161eni vsak po svojih opravkih in dejavnostih, se zve\u010der vendarle zberemo pri skupni molitvi, ki nas zelo pove\u017ee. Na otroke si \u017eelim prenesti duhovne vrednote, obi\u010daje, to dr\u017eo. \u010cetudi bodo kdaj za\u0161li s te poti, jim bo v spominu ostala ta vrednota star\u0161ev. Kot mama \u010dutim, da jih moram jaz privabiti k molitvi. Moja duhovna rodovitnost je v tem, da ustvarim okolje, v katerem smo kot dru\u017eina zmo\u017eni moliti.<\/p>\n s. Emanuela: Pomembno se mi zdi predvsem prena\u0161anje spoznanja, da gmotno ni dovolj, treba je zbuditi hrepenenje po duhovnem. Mama lahko razlo\u017ei otroku ali jaz svojemu verou\u010dencu, zakaj je treba moliti: zato, ker vseh stvari ne moremo urediti sami. Ker jih ne ati ne mami ne moreta obvarovati vsega hudega.<\/p>\n V \u010dasu odhajanja v Ljubhospicu je vedno znova pretresljivo spoznanje, kaj je pomembno. V zadnjem obdobju \u017eivljenja ljudi gmotne stvari sploh ne zanimajo, zanimajo jih odnosi z bli\u017enjimi. U\u010denje odnosov je prva stvar, ki bi jo jaz uvedla v \u0161ole, na tem podro\u010dju vstopa duhovnost.<\/p>\n Pogovarjala se je Katarina Ropret<\/em><\/p>\n Foto: Tatjana Splichal<\/em><\/p>\n Celoten pogovor si lahko preberete v novi \u0161tevilki revije za kr\u0161\u010dansko duhovnost Bo\u017eje okolje z naslovom Rodovitnost.<\/em><\/p>\n Ve\u010d na: http:\/\/www.druzina.si\/ICD\/spletnastran.nsf\/clanek\/sad-ki-ostane<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mislim, da si vsaka \u017eenska globoko v sebi \u017eeli biti rodovitna, biti mati, dati \u017eivljenje, dati nekaj naprej. <\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":11376,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12,25,17],"tags":[],"yoast_head":"\n