Sredi\u0161\u010de pape\u017eeve homilije, ki jo je imel 14. decembra med jutranjo ma\u0161o v kapeli Doma sv. Marte, je bila Bo\u017eja ne\u017enost. Sveti o\u010de je izhajal iz berila iz knjige preroka Izaija (glej Iz 41,13-20) in iz Psalma (glej Ps 145), kjer se o Bogu pravi: \u00bbnjegova ne\u017enost se razprostira na vsa bitja\u00ab.<\/p>\n
Bo\u017eje ljubkovanje<\/em><\/p>\n Izaija nam predstavi Boga, ki se z nami pogovarja kakor o\u010dka z otrokom, naredi otro\u0161ki svoj glas, da bi bil \u010dim bolj podoben njegovemu. Predvsem pa mu z ljubkovanjem zagotavlja: \u00bbNe boj se, jaz ti pomagam!\u00ab<\/p>\n Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je pojasnil: \u00bbZdi se, da nam na\u0161 Bog \u017eeli peti uspavanko. Na\u0161 Bog je tega zmo\u017een. Njegova ne\u017enost je pa\u010d tak\u0161na \u2013 je o\u010de in mati. Velikokrat je rekel: ‘\u010ce mati pozabi svojega otroka, jaz te ne pozabim.’ Nosi nas v svojem lastnem telesu. Bog se s tak\u0161nim govorjenjem naredi majhnega, da bi nam dal razumeti, da bi nam pomagal imeti zaupanje vanj in bi mu lahko rekli s pogumom Pavla, ki je zamenjal besedo in rekel ‘O\u010dka, Abba’. O\u010dka \u2026 To je Bo\u017eja ne\u017enost.\u00ab<\/p>\n Velik, ki je majhen, in majhen, ki je velik<\/em><\/p>\n Res je sicer, da nas Bog v\u010dasih tudi tepe. Velik je, a s svojo majhnostjo se nam pribli\u017ea in nas re\u0161uje. To je skrivnost in ena najlep\u0161ih stvari, je nadaljeval sveti o\u010de. \u00bbVelik Bog postane majhen in v svoji majhnosti ne neha biti velik. V tej veliki dialektiki je majhen. Velik, ki postane majhen, in majhen, ki je velik. To nam pomaga razumeti bo\u017ei\u010d. V tistih jaslih, majhen Bog.\u00ab Pape\u017e je spomnil na sv. Toma\u017ea. Ko je \u017eelel odgovoriti na vpra\u0161anje, kaj je bo\u017eje, kaj je najbolj bo\u017eja stvar, je rekel: ‘Non coerceri a maximo contineri tamen a minimo divinum est.’ Kar pomeni \u00bbNe prestra\u0161iti se velikih stvari in zavedati se majhnih. To je bo\u017eje, oboje skupaj,\u00ab je dodal pape\u017e.<\/p>\n Kraj Bo\u017eje ne\u017enosti? Rane<\/em><\/p>\n Nadaljeval je, da nam Bog pomaga, a ne samo to. Prav tako nam obljublja veselje, obilno letino, da bi nam tako pomagal iti naprej. To je Bog, ki ni samo o\u010de, ampak je o\u010dka. \u00bbSem zmo\u017een govoriti z Gospodom na ta na\u010din ali pa me je strah?\u00ab je zastavil vpra\u0161anje sveti o\u010de in pozval, naj vsak pri sebi odgovori. \u00bbNekdo bi lahko rekel, lahko bi vpra\u0161al: ‘Kaj je teolo\u0161ko mesto Bo\u017eje ne\u017enosti? Kje lahko najbolje najdemo Bo\u017ejo ne\u017enost? Kje je tisti kraj, kjer se Bo\u017eja ne\u017enost najbolje izra\u017ea?\u00ab In pape\u017e je odgovoril: \u00bbRana. Moje rane, tvoje rane. Kadar se moja rana sre\u010da z njegovo rano. Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.\u00ab<\/p>\n Fran\u010di\u0161ek je spomnil na priliko o dobrem Samarijanu. Tam se je nekdo sklonil nad \u010dlovekom, ki je padel v roke razbojnikom, in mu je pomagal, mu o\u010distil njegove rane, pla\u010dal za njegovo okrevanje. To je \u00bbteolo\u0161ko mesto Bo\u017eje ne\u017enosti \u2013 na\u0161e rane\u00ab. Pape\u017e je homilijo sklenil s povabilom, naj danes premi\u0161ljujemo o Gospodovem povabilu: \u00bbDaj, daj mi videti tvoje rane. \u017delim jih ozdraviti.\u00ab<\/p>\n