Zornice v \u010dast bla\u017eeni Devici Mariji so zgodnje ma\u0161e, ki so jih obhajali zgodaj zjutraj, \u0161e pred zoro.<\/p>\n
Adventni \u010das je decembrski \u010das, ko se liturgi\u010dni \u010das odra\u017ea tudi v naravi. Tema je zagrnila svet, in vsak dan je je ve\u010d. Kljub temu ostaja upanje, da se bodo dnevi za\u010deli dalj\u0161ati in bo sonce premagalo no\u010d. Zemlja razkriva, da je v tem temnem kraju lu\u010d in da lu\u010d zmaguje.<\/p>\n
V Cerkvi se ta resni\u010dnost ka\u017ee \u0161e bolj o\u010ditna s starim izro\u010dilom zornic. Te ma\u0161e v \u010dast Bla\u017eene Device Marije so svoje ime dobile po \u010dasu svojega obhajanja. \u2026 Obhajajo se namre\u010d v temi, \u0161e pred zoro, ponekod za razsvetljavo uporabljajo samo sve\u010de. Simbolika te ma\u0161e je izjemen izraz adventnega \u010dasa.<\/p>\n
Ker to ma\u0161o praviloma obhajamo tik pred zoro, topli \u017earki zimskega sonca po\u010dasi osvetlijo cerkev. \u010ce je ma\u0161a ob pravi uri, je do konca ma\u0161e vsa cerkev napolnjena s son\u010dno svetlobo. To govori o splo\u0161ni temi adventa, \u010dasu pri\u010dakovanja, ki nestrpno pri\u010dakujemo prihod Bo\u017ejega Sina, ki je Lu\u010d sveta. V prvi Cerkvi so Jezusa pogosto opisovali kot Sol invictus, \u00bbNepremagljivo Sonce\u00ab, in 25. december je bil v poganskem svetu poznan kot Dies Natalis Solis Invicti (\u00bbRojstni dan Nepremagljivega Sonca\u00ab). Sveti Avgu\u0161tin se na to simboliko sklicuje v enem izmed svojih govorov: \u00bbPraznujmo ta dan kot praznik ne zaradi tega sonca, ki ga cenijo njegovi verniki kot tudi mi sami, ampak zaradi njega, ki je to sonce ustvaril.\u00ab<\/p>\n
V povezavi s to simboliko je najprej dejstvo, da se svete ma\u0161e obhajajo v \u010dast Bla\u017eene Device Marije, ki jo pogosto imenujemo \u00bbJutranja zvezda\u00ab. V astronomiji je jutranja zvezda Venera, ki se najbolj jasno vidi pred son\u010dnim vzhodom ali po zahodu. To je v tem \u010dasu najsvetlej\u0161a zvezda na nebu, ki najavlja in ka\u017ee pot soncu. Bla\u017eena Mati je prava \u00bbJutranja zvezda\u00ab, ki nas vedno vodi k Sinu, zato nas zornice spominjajo na Marijino vlogo v odre\u0161enjski zgodovini.<\/p>\n
Drugi\u010d zornice poudarjajo resnico, da tema ali no\u010d ne traja, ampak jo vedno premaga svetloba dneva.<\/p>\n
To je preprosta resnica, na katero velikokrat pozabljamo, \u0161e posebno v \u010dasu preizku\u0161enj \u2026 Bog nam zagotavlja, da je to \u017eivljenje samo za\u010dasno in da smo \u00bbtujci in priseljenci\u00ab v tuji de\u017eeli, dolo\u010deni za nebesa.<\/p>\n
Nenazadnje \u010dudovita simbolika svetlobe ostaja v pri\u017eiganju sve\u010dk, ki ka\u017ee, da zdru\u017eitev \u0161tevilnih majhnih lu\u010dk premaga temo. Zares, ko vsi pri\u017egemo svoje lu\u010dke in jih ne skrivamo pod mernik, lahko razsvetlimo svet in zlahka uni\u010dimo temo pred nami.<\/p>\n
In na koncu, zornice so lepa navada Cerkve, ki nam pomaga vstopiti v advent. Pomagajo nam, da se spomnimo in premi\u0161ljujemo osrednjo resnico na\u0161e vere: tema je senca, ki preide in \u0161e hitreje be\u017ei, ko zagleda mno\u017eico lu\u010di.<\/p>\n