Predstavljajte si prizor: Ve\u010der je. Pi\u0161em \u010dlanek, nakupujem po spletu ali pa kuham juho za naslednji dan. Pozno je! Utrujena in jezna sem, da v \u00bbnormalnem \u010dasu\u00ab nisem uspela narediti vsega, kar sem si zadala. Razburjena sem, jezna in i\u0161\u010dem krivca. In kdo bi bil bolj primeren kot moj mo\u017e?<\/p>\n
Spet je pozen \u2026<\/em><\/p>\n \u010ce bi pri\u0161el domov ob razumni uri, bi lahko vse naredila. Toda namesto zvoka klju\u010da v klju\u010davnici, sem dobila sms sporo\u010dilo: \u00bbDanes bom pozen, ni me treba \u010dakat.\u00ab Kot samostojni podjetnik ni vezan na standarde osemurnega delovnika ali tedensko kvoto ur. Namesto osmih ur dela toliko kot mora.<\/p>\n Ko torej zasli\u0161im njegove korake po stopnicah in pogledam na uro, se \u017eelim z njim skregati ali pokazati vsaj u\u017ealjen obraz, mu na\u0161teti seznam, kako ni\u010d ne skrbi za svoje zdravje, nima \u010dasa za dru\u017eino, da sebe ne omenjam. In to\u010dno to sem po\u010dela, dokler se ni zgodilo naslednje.<\/p>\n Sprememba<\/em><\/p>\n Nekega dne sem v ustvarjalni vnemi, izdelovala po mojem mnenju fantasti\u010dno presene\u010denje za otroke. Tako sem bila v tem, da sem pozabila na \u010das. Okrog 1.00 sem \u0161e vedno bila dobre volje in pozdravila mo\u017ea z \u017eare\u010dim nasmehom, ko sem se odtrgala od dela.<\/p>\n En pogled nanj je bil povsem dobolj, da je popolnoma pritegnil mojo pozornost in celo malo ohladil mojo dobro voljo. Videla sem, kako se je moj mo\u017e povsem spremenil in to me je \u0161okiralo. Ko sem ga opazovala, so se njegove pokr\u010dene mi\u0161ice sprostile in njegov resen izraz na obrazu je zamenjal izraz olaj\u0161anja in besede hvale\u017enosti.<\/p>\n Novo pravilo<\/em><\/p>\n Kaj se je pravkar zgodilo? Moj mo\u017e se mi zahvaljuje, ker ga nisem pri\u010dakala z jeznimi komentarji \u2013 to je jasno znamenje, da se mora nekaj spremeniti. \u00bbOd danes naprej se bomo vsi na vratih pozdravljali z nasmehom!\u00ab sem se odlo\u010dila v \u017eelji po spremembi, saj se je pri\u010del advent. Oblikovali smo naslednje hi\u0161no pravilo: ko se nekdo vrne domov, ga vsi pozdravimo pri vratih z objemi in poljub\u010dki.<\/p>\n \u010cisto veselje<\/em><\/p>\n V tem prvem trenutku drugega ne napademo s pomembnimi stvarmi, gospodinjskimi opravili in te\u017eavami. Pomembno je, da si vse delimo, a za to bomo imeli \u010das tudi kasneje \u2013 ne \u017ee pri sla\u010denju pla\u0161\u010da in umivanju rok.<\/p>\n Prvi trenutek, ko se vrnemo domov, mora vladati \u010disto veselje; veselje nad tem, da se vidimo in smo spet skupaj. Tisti, ki pride tako hitro dobi sporo\u010dilo \u2013 da je ljubljen, za\u017eelen, in da smo sre\u010dni, ker je tu. Za otroke ni to ni\u010d novega. \u010ce \u0161e ne spijo, mu vsi te\u010dejo naproti z navdu\u0161enim: \u00bbati!\u00ab in se mu odvisno od starosti obe\u0161ajo za vrat ali noge. Kaj pa moj mo\u017e in jaz? Ve\u010d kot leto je \u017ee odkar smo postavili to hi\u0161no pravilo. Priznam, da v\u010dasih moj nasmeh \u0161e vedno izgleda trpek, a \u0161e vedno se trudim. Najine odlo\u010ditve se dr\u017eiva, ker veva, koliko dobrega prihaja iz nje.<\/p>\n Zdi se majhna sprememba, a lahko postane velika stvar. Nisva se povsem odvadila medsebojnega prepiranja in zbadanja, a na\u0161 dom je postal druga\u010den, bolj miren in varen. Preprosto se vanj raje vra\u010damo, ker vemo, da smo vedno dobrodo\u0161li. Zato se tudi vra\u010damo sre\u010dnej\u0161i, in v\u010dasih celo bolj zgodaj.<\/p>\n Ve\u010d na:<\/p>\n