Katoli\u0161ki nauk o Mariji ali mariologija, kakor temu pravimo s tujo besedo, sloni glede bistvenih resnic na tem, kar so o njej zapisali evangelisti, predvsem evangelist Luka, ki je v prvem delu svojega evangelija opisal Gospodovo oznanjenje, njegovo rojstvo in otro\u0161tvo.<\/p>\n
Pri vseh teh dogodkih je odigrala pomembno vlogo njegova Mati. Poleg tistih knjig Svetega pisma, ki jih je katoli\u0161ka Cerkev sprejela v svoj seznam ali kanon, pa so \u2013 malo pozneje kot te \u2013 nastali tudi drugi spisi s podobno vsebino, ki jih Cerkev ozna\u010duje za apokrife, torej dvomljive spise, ki sku\u0161ajo stre\u010di bolj \u010dlove\u0161ki radovednosti kot pa Bo\u017ejemu razodetju, \u010deprav nekateri od teh vsebujejo tudi podatke iz zanesljivega izro\u010dila, ki je resni\u010dno.<\/p>\n
Med apokrifnimi spisi je zelo znan tako imenovani Jakobov protoevangelij, opis Marijine in Jezusove mladosti, nastal med letoma 130 in 140 po Kristusu. Ta spis o Mariji pripoveduje: ko je Marija dopolnila tri leta, sta jo star\u0161a Joahim in Ana pripeljala v tempelj, da bi izpolnila zaobljubo, ki sta jo bila naredila v \u010dasu pred Marijinim rojstvom. Joahim in Ana sta bila namre\u010d dolgo \u010dasa brez otrok, tako da bi jih, naravno gledano, sploh ne mogla ve\u010d imeti. Podobno kot Ana, mati preroka Samuela, o kateri beremo v Prvi knjigi kraljev, je tudi Joahimova \u017eena gore\u010de molila, da bi dobila otroka; obenem pa se je zaobljubila, da ga bo darovala slu\u017ebi v templju. Molitev je bila usli\u0161ana in zdaj je bila obljuba izpolnjena. Prizor Marijinega darovanja so mnogi umetniki radi upodabljali. Po izro\u010dilu, na katero se sklicuje Jakobov protoevangelij, so tempeljski prostori postali Marijino prebivali\u0161\u010de vse do dneva njene zaroke s sv. Jo\u017eefom.<\/p>\n
Ali mar Cerkev z bogoslu\u017enim spominjanjem Marijinega darovanja potrjuje resni\u010dnost tega, kar je zapisano v Jakobovem protoevangeliju? Ko si bomo ogledali, kako je praznik Marijinega darovanja nastal, bomo videli, da to ni res. Povod za Marijin praznik 21. novembra je bila posvetitev bazilike Svete Marije Nove v Jeruzalemu 21. novembra leta 543, ki je bila svoj \u010das ena najlep\u0161ih cerkva v Jeruzalemu in je stala v bli\u017eini razvalin jeruzalemskega templja. V du\u0161ah jeruzalemskih vernikov in romarjev, ki so to veli\u010dastno baziliko obiskovali, je to obujalo spomin na nekatere zgoraj omenjene prizore, opisane v Jakobovem protoevangeliju, kar je polagoma privedlo do tega, da so se 21. novembra vsako leto ob praznovanju obletnice posvetitve te cerkve spominjali tudi Marijinega darovanja v templju. S\u010dasoma se je spomin posvetitve bazilike spremenil v praznik Marijinega darovanja.<\/p>\n
Vzhodna Cerkev pozna ta praznik \u017ee proti koncu 7. stoletja in \u0161e danes sodi med zelo slovesne praznike. Vsebina praznika je posvetitev, s katero se je Marija popolnoma darovala Bogu \u017ee od prvih trenutkov svojega zavestnega bivanja, pa naj je svoje otro\u0161tvo in mladost res pre\u017eivela v obmo\u010dju templja ali pri svojih star\u0161ih. Na Zahodu so ta praznik prvi sprejeli v Avignonu v Franciji leta 1372, ko so tam prebivali pape\u017ei. V vsej zahodni Cerkvi se je ustalil po letu 1585. Od tega \u010dasa dalje se je pobo\u017enost v zvezi z Marijinim darovanjem \u0161e naprej \u0161irila. Mnoge redovne dru\u017eine so si ta dan izbrale za obnavljanje svojih zaobljub \u2013 popolnega darovanja Bogu.<\/p>\n
Vir:\u00a0www.katoliska-cerkev.si<\/a>\u00a0, http:\/\/www.druzina.si\/ICD\/spletnastran.nsf\/clanek\/danes-praznujemo-darovanje-device-marije<\/a><\/p>\n <\/p>\n