Nad\u0161kof dr. Marjan Turn\u0161ek in dr. Jo\u017eef Medved sta si enotna v tem, da ni ve\u010djega dostojanstva, kot ga \u010dloveku daje krst.<\/p>\n
Gospod nad\u0161kof, v radijski katehezi ste omenili, da je krst poleg rojstva najve\u010dji trenutek na\u0161ega \u017eivljenja. \u0160kof Baraga se je tega zavedal, saj je prehodil na tiso\u010de kilometrov, da je lahko nekoga krstil. Zakaj se krstu pripisuje tako velik pomen?<\/em><\/p>\n Krst je v resnici novo rojstvo. Po Bo\u017ejem na\u010drtu bi \u017ee z rojstvom vsak \u010dlovek postal Bo\u017eji otrok. Zaradi izvirnega greha je ta na\u010drt na neki na\u010din propadel. Bog je poiskal novo pot prerojenja \u010dloveka z vodo in Svetim Duhom po milosti krsta. Krst je simbolno dejanje, v katerem smo dele\u017eni Kristusove smrti in njegovega vstajenja. To je nekaj novega, saj smo znova v\u010dlenjeni v krog Bo\u017eje ljubezni in na\u0161i grehi so izni\u010deni. Mi smo po krstu \u017ee dele\u017eni vstajenja, \u010deprav bo na\u0161e telo \u0161ele moralo umreti in iti skozi proces poveli\u010danja. Na\u0161e novo \u017eivljenje je s Kristusom skrito v Bogu. \u010clovek je lahko priden, dober, a \u010de ni s krstno milostjo v\u010dlenjen v Kristusovo skrivnostno telo, ki je Cerkev, ne more priti do odre\u0161enja. Seveda pa lahko Bog ubere tudi druge poti, da \u010dloveka pridru\u017ei Cerkvi.<\/p>\n \u010ce sodimo po imenu, ima na neokatehumenski poti krst osrednjo vlogo. Gospod Medved, na kak\u0161en na\u010din sku\u0161ate vrednotiti njegov pomen?<\/em><\/p>\n Prvotna Cerkev je kr\u0161\u010devala tako, da so ljudi potopili v vodo v krstnem bazenu. S tem so nakazali, da stari \u010dlovek umre in se rodi novi, v katerem \u017eivi Jezus Kristus. V na\u0161i skupnosti kot odrasli (ve\u010dinoma \u017ee kr\u0161\u010deni) \u017eivimo posamezne stopnje krsta in tako prihajamo do odrasle vere, ki je milost in ne na\u0161a \u00bbzasluga\u00ab. Ve\u010dinoma smo bili kr\u0161\u010deni kot otroci in zato potrebujemo katehumenat oz. uvajanje v skrivnost krsta v odrasli dobi (pokrstni katehumenat). Ker smo trdovraten narod, potrebujemo kar nekaj let, da vsaj malo okusimo in v sebi do\u017eivimo skrivnost krsta in Bo\u017ejo ljubezen v svojem \u017eivljenju. Bo\u017eja beseda, zakramenti, bogoslu\u017eja ter \u017eivljenje v mali skupnosti po\u010dasi razkrivajo neizmerno bogastvo krsta.<\/p>\n Od kod izvira krst?<\/em><\/p>\n Turn\u0161ek: Iz Svetega pisma, saj Jezus naravnost naro\u010da u\u010dencem, naj kr\u0161\u010dujejo vse narode. Sama simbolika krsta pa je starej\u0161a. \u017de Judje so namre\u010d poznali potapljanje v vodo, spokorno znamenje in priznanje, da potrebujemo Boga za odre\u0161enje. Voda je \u017ee v stari zaveza odigrala velik pomen. \u017de prvi potop je predpodoba krsta, ki izbri\u0161e greh sveta, d\u00e1 novo mo\u017enost, prerodi \u017eivljenje. Mojzes je bil potegnjen iz vode, lahko bi rekli, da ga je voda re\u0161ila pred smrtjo. Z vodo je povezan tudi prehod \u010dez Rde\u010de morje in Jordan, ko Bog odpre vrata v obljubljeno de\u017eelo.<\/p>\n Jezusov krst v Jordanu ni enak kr\u0161\u010danskemu krstu. Jezus je krst nadgradil, ker ga je povzdignil v zakrament z velikono\u010dno vsebino. Tu bi omenil dva pomembna trenutka. Prvi je Jezusov krst v za\u010detku njegovega javnega delovanja, ob koncu pa smrt na kri\u017eu in vstajenje. Celotno Jezusovo \u017eivljenje je vsebina krsta. Po krstu smo mi \u017ee novi ljudje, a \u017eivimo \u0161e pod pogoji starega \u010dloveka, saj s \u010dutili in razumom dojemamo stvari na ravni starega sveta. Na\u0161a naloga je, da po krstu \u017eivimo tako, da bo lahko pri\u0161el \u010dim bolj do izraza novi \u010dlovek in umiral stari. \u017de sv. Pavel pi\u0161e, da smo pri krstu slekli starega \u010dloveka in oblekli Kristusa. Ta mora odsevati v na\u0161em \u017eivljenju, ki ga je prizadel in ranil izvirni greh. Zato prihaja med starim in novih \u010dlovekom do duhovnega boja, ki ga moramo kristjani dobojevati. To je na\u0161a naloga. Duhovni boj, \u010de ga dobojujemo, pomeni konkretizacijo krsta v vsakdanjem \u017eivljenju. Krst ni kon\u010dan z obredom, ampak se nadaljuje v \u017eivljenje.<\/p>\n Ali s krstom dobimo \u0161e kak\u0161ne druge naloge?<\/em><\/p>\n Turn\u0161ek: Ko so na\u0161i odnosi izraz Bo\u017eje ljubezni, uresni\u010dujemo krstno \u017eivljenje. \u010ce mo\u017e in \u017eena svoj odnos \u017eivita tako, da skozenj sije Bo\u017eja ljubezen, \u017eivita krstno poklicanost znotraj zakonskega \u017eivljenja. To pomeni, da je vse, kar po\u010dneta v kuhinji, dnevni sobi, spalnici, na vrtu, prepojeno z Bo\u017ejo ljubeznijo. Bog nam je omogo\u010dil, da bi vse delali tako, da bi skozi nas sijala Bo\u017eja ljubezen.<\/p>\n Pavel pi\u0161e v Rim 5,5, da je Bog izlil v na\u0161a srca Bo\u017ejo ljubezen po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. To je v raju \u017ee obstajalo, z izvirnim grehom je bilo ustavljeno, pri krstu pa je obnovljeno. Pri krstu postanemo tempelj Svetega Duha. Krstno poslanstvo \u017eivimo, ko iz na\u0161ega Duha preko du\u0161e, ki je sede\u017e \u010dustev, volje, razuma in spomina, ter preko telesa, to so na\u0161i telesni \u010duti in organi, sije O\u010detova ljubezen. To je katehumenska pot oziroma pot \u017eivljenja iz krsta. Tega ne moremo \u017eiveti v svoji mo\u010di. Lahko pa verujemo, da Bog \u017eivi v nas in to uresni\u010duje. To je vera.<\/p>\n