Umetnostni zgodovinarji so sicer vedeli za obstoj slike Salvator Mundi (Odre\u0161enik sveta) renesan\u010dnega umetnika Leonarda Da Vincija, vendar je dolga leta veljalo, da je bilo delo uni\u010deno. Nato pa jo je njen lastnik, \u010digar dru\u017eina je sliko kupila na dra\u017ebi leta 1958 za 45 britanskih funtov, leta 2005 prinesel v New York in jo pokazal preprodajalcu umetnin Robertu Simonu. Simon je sprva menil, da je delo naslikal eden izmed Leonardovih sodobnikov ali u\u010dencev, kar bi \u017ee samo po sebi pomenilo, da gre za izredno dragocen umetni\u0161ki izdelek.<\/p>\n
Potem ko sta Simon in umetni\u0161ka konservatorka Dianne Dwyer Modestini odstranila ve\u010d plasti zaklju\u010dnih premazov in barve, pa se jima je zazdelo, da bi bil lahko avtor slike, ki prikazuje Jezusa z eno roko na kristalni krogli in z drugo dvignjeno v blagoslov, kar veliki mojster sam.<\/p>\n
Kaj pa ju je napeljalo na to misel?<\/em><\/p>\n Najprej so bili to pentimenti, popravki, preslikani \u010dez prvotno plast barve in vidni pod posebno osvetlitvijo, narejeni predvsem pri polo\u017eaju Jezusovih prstov in gub na njegovem obla\u010dilu. Da Vinci je pogosto predeloval podrobnosti na svojih delih, ko je eksperimentiral s slikanjem likov v prostoru.<\/p>\n Drugi namig pa so bili Jezusovi kodri.<\/p>\n \u00bbOgledovala sem si kodre in ugotovila, da so popolnoma enaki kot kodri Janeza Krstnika na sliki v Louvru, na kateri ima glavo polno velikanskih vitic\u00ab, je Modestinijeva povedala v pogovoru za medije. Ko sta prosila \u0161e oxfordskega umetnostnega zgodovinarja Martina Kempa, da bi jima pomagal oceniti pristnost umetni\u0161kega dela, je ta nemudoma prepoznal Leonardovo \u00bbroko\u00ab.<\/p>\n \u00bbPovsem jasno je bilo. Slika je iz\u017earevala nekaj, kar \u010dlovek za\u010duti pri vseh Leonardovih delih. Pri \u00bbMoni Lisi\u00ab vsekakor nekaj za\u010dutimo\u00ab, je pojasnil Kemp.<\/p>\n Delo je eno izmed zgolj 15 \u0161e obstoje\u010dih oljnih slik Leonarda Da Vincija. Narejeno je bilo po naro\u010dilu francoskega kralja Ludvika XII. med leti 1506 in 1513. Obstoj dela je prvi\u010d zabele\u017een v umetni\u0161ki zbirki angle\u0161kega kralja Karla I. leta 1649.<\/p>\n Ko so Karla umorili in odpravili angle\u0161ko kraljevino, je bila slika prodana, kasneje pa je pri\u0161la v roke vojvode Buckinghamskega, \u010digar sin jo je prodal na dra\u017ebi. Leta 1900 je sliko kupil sir Frederick Cook, takrat pa je bilo delo \u017ee po\u0161kodovano zaradi novih nanosov barve, zato so ga Cookovi potomci leta 1958 prodali za izredno nizko ceno.<\/p>\n Po razstavah v londonski Narodni galeriji in muzeju Ermita\u017e v Sankt Petersburgu je bila slika prodana ruskemu zbiratelju Dmitriju Ribolovljevu za 127,5 milijonov ameri\u0161kih dolarjev, s \u010dimer je \u00bbOdre\u0161enik sveta\u00ab postal najdra\u017eji Leonardo, ki se je kdaj koli pojavil na trgu umetnin. Odtlej je bila slika predmet ostre pravne bitke med Ribolovljevim in njegovim nekdanjim umetni\u0161kim svetovalcem, ki je sliko pridobil za ceno od 75 do 80 milijonov dolarjev. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Ribolovljeva, je umetni\u0161ki svetovalec nato delo \u00bbpodtaknil\u00ab Ribolovljevu in ob tem \u00bbzaslu\u017eil\u00ab 47,5 milijonov dolarjev.<\/p>\n Leonardov \u00bbOdre\u0161enik sveta\u00ab je tudi zadnja umetnikova slika v osebni lasti, naslednji mesec pa bo znova na voljo morebitnim kupcem v dra\u017ebeni hi\u0161i Christie’s, in sicer z izklicno ceno 100 milijonov ameri\u0161kih dolarjev. Po mnenju predstavnikov dra\u017ebene hi\u0161e je delo \u00bbsveti gral umetni\u0161kih vnovi\u010dnih odkritij\u00ab. Tiskovni predstavnik Ribolovljeva pa dodaja, da bo \u00bbbli\u017eajo\u010da se dra\u017eba dokon\u010dno zaklju\u010dila bole\u010de poglavje v dru\u017eini Ribolovljev\u00ab.<\/p>\n Vir: www.aleteia.org<\/p>\n Foto: Wikipedia<\/p>\n