\u00bbSo\u010dutje\u00ab, \u00bbpribli\u017eati se\u00ab in \u00bbvrniti\u00ab. Izhajajo\u010d iz Lukovega evangelija, ki pripoveduje o tem, kako je Jezus obudil sina vdove iz Naina, je sveti o\u010de razlo\u017eil, da so bili \u00bbbolj revne od su\u017enjev\u00ab ravno vdove, sirote, tujci. Od tu torej povabilo, naj se za njih ‘poskrbi’ tako, da bodo vklju\u010deni v dru\u017ebo. Jezus, ki je sposoben \u00bbgledati podrobnosti\u00ab, saj \u00bbgleda s srcem\u00ab, ima so\u010dutje.<\/p>\n
So\u010dutje<\/em> Pribli\u017eati se in vrniti<\/em> Spodbuda je: ‘delati isto’; si za zgled vzeti Kristusa; pribli\u017eati se pomo\u010di potrebnim, ne pa pomagati jim ‘od dale\u010d, kajti kak\u0161en je umazan, drugi se ne tu\u0161ira ali smrdi.\u00ab<\/p>\n \u010ce ne ob\u010duti\u0161 so\u010dutja, prosi za milost<\/em> \u00bbS prosilno molitvijo, z na\u0161im kr\u0161\u010danskim ‘delovanjem’, moramo biti sposobni pomagati ljudem, ki trpijo, da bodo vrnjeni v dru\u017ebo, v dru\u017einsko \u017eivljenje, skratka v vsakdanje \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n
\n\u00bbSo\u010dutje je \u010dutenje, ki te vplete v zadevo, je \u010dutenje srca, notranjosti, vplete v zadevo vse. Ni isto kot ‘zaskrbljenost’ ali ‘kak\u0161na \u0161koda, ubogo ljudstvo’. To ni isto. So\u010dutje te vplete v zadevo. Je ‘trpeti z’. To je so\u010dutje. Gospod se ‘vplete v zadevo’ vdove in sirote. Toda povej nam, vso to mno\u017eico ima\u0161 tu pred sabo, zakaj ne govori\u0161 mno\u017eici? Pusti to\u2026 \u017eivljenje je tako\u2026, dogajajo se tragedije\u2026 Ne. Zanj je bila bolj pomembna vdova in ta mrtva sirota, kot pa mno\u017eica, kateri je govoril in je hodila za njim. Zakaj? Zato, ker je bilo vpleteno njegovo srce, njegova notranjost. Gospod se je s svojim so\u010dutjem vpletel v ta primer. So\u010dutje je imel.\u00ab<\/p>\n
\nSo\u010dutje te torej potiska k \u00bbpribli\u017eati se. Lahko vidimo toliko stvari, a se jim ne pribli\u017eamo. Pribli\u017eati se pomeni, dotakniti se resni\u010dnosti. Dotakniti se. So\u010dutje, to je prva beseda in pribli\u017eal se je, je druga. Zatem je storil \u010dude\u017e, a Jezus ni rekel: ‘Nasvidenje, grem naprej po svoji poti’, ne. Vzel je de\u010dka in kaj je rekel? ‘Vrnil’ ga je njegovi materi, torej vrniti, to je tretja beseda. Jezus dela \u010dude\u017ee zato, da bi vrnil, osebe postavil na njihovo pravo mesto. In to je storil z odre\u0161enjem. Imel je so\u010dutje, Bog je imel so\u010dutje, po svojem Sinu se nam je pribli\u017eal in nam vrnil dostojanstvo Bo\u017ejih otrok. Vse nas je ponovno ustvaril.\u00ab<\/p>\n
\n\u00bbVe\u010dkrat vidimo v televizijskih dnevnikih ali na naslovnicah \u010dasopisov tragedije. V tisti de\u017eeli otroci nimajo za jesti; v oni de\u017eeli so otroci vojaki; v tej de\u017eeli so \u017eenske zasu\u017enjene, v tisti de\u017eeli\u2026, oh kak\u0161na katastrofa! Ubogi ljudje\u2026 Obrnem stran ali za\u010dnem brati roman, ali preklopim na telenovelo. In sedaj vpra\u0161anje, ki bi ga rad sedaj postavil in se ti\u010de vseh, tudi mene: ‘Sem sposoben imeti so\u010dutje? Moliti? Ko vidim vse te stvari, ki mi jih preko medijev prina\u0161ajo v moj dom\u2026 se zgane notranjost? Srce trpi s temi osebami, ob\u010dutim muko, ali re\u010dem ‘ubogi ljudje’, in tako\u2026 \u010ce ne ob\u010duti\u0161 so\u010dutja prosi za milost: ‘Gospod, daj mi milost so\u010dutja!\u00ab<\/p>\n