V homiliji v kolumbijskem Medellinu je pape\u017e predstavil tri dr\u017ee, ki jih moramo oblikovati v svojem \u017eivljenju v hoji za Jezusom. To so: iti k bistvu, prenoviti se ter vklju\u010diti se.<\/p>\n
Hoja za Jezusom je od prvih u\u010dencev zahtevala veliko napora za pre\u010di\u0161\u010denje Klju\u010dne dr\u017ee v hoji za Jezusom: iti k bistvu, prenoviti se ter vklju\u010diti Iti k bistvu: iti v globino; \u017eiva izku\u0161nja Boga in njegove ljubezni Prenoviti se: potrebna sta \u017ertev in pogum; nenehna prenova Cerkve<\/em> Vklju\u010diti se: pomagati, da se tisti, ki so la\u010dni Boga, nasitijo<\/em> Prizadevati si za formacijo misijonarskih u\u010dencev Ostanite trdni in svobodni v Kristusu, oznanjujte ga z velikim veseljem<\/em>
\n<\/em>Dragi bratje in sestre, v \u010detrtek smo pri ma\u0161i v Bogoti prisluhnili, kako je Jezus poklical svoje prve u\u010dence; ta del Lukovega evangelija, ki se za\u010dne s tisto pripovedjo, dose\u017ee vrhunec s klicem dvanajsterih. Na kaj spominjajo evangelisti med tema dvema dogodkoma? Da je ta pot hoje za Jezusom od njegovih prvih u\u010dencev zahtevala veliko napora za pre\u010di\u0161\u010denje. Zaradi nekaterih predpisov, prepovedi in zapovedi so se \u010dutili varne; zaradi opravljanja dolo\u010denih obredov in obi\u010dajev niso bili nemirni, da bi se vpra\u0161ali: Kaj je v\u0161e\u010d na\u0161emu Bogu? Jezus, Gospod, jim poka\u017ee, da biti pokoren pomeni hoditi za Njim ter da jih ta hoja postavlja pred gobavce, hrome, gre\u0161nike. Te stvarnosti so zahtevale veliko ve\u010d kakor le nek recept, dolo\u010deno pravilo.<\/p>\n
\n<\/em>Nau\u010dili so se, da hoja za Jezusom prina\u0161a druge prioritete, druga\u010dne presoje o tem, kaj pomeni slu\u017eiti Bogu. Za Gospoda, in tudi za prvo skupnost, je najpomembneje, da se tisti, ki se imamo za njegove u\u010dence, ne nave\u017eemo na neko dolo\u010deno ravnanje in obi\u010daje, zaradi katerih na\u0161 na\u010din \u017eivljenja bolj spominja na \u017eivljenje nekaterih farizejev kot pa na Jezusovo. Jezusova svoboda se zoperstavlja pomanjkanju svobode takratnih pismoukov, ki so bili paralizirani zaradi rigoristi\u010dne razlage in izpolnjevanja postave. Jezus se ne ustavi ob navidezno \u00bbpravilnem\u00ab udejanjanju; On dopolni postavo in nas zato \u017eeli postaviti v tisto smer, v tisti na\u010din hoje za njim, ki predpostavlja iti k bistvu, prenoviti se ter vklju\u010diti se. To so tri dr\u017ee, ki jih moramo oblikovati v na\u0161em \u017eivljenju u\u010dencev.<\/p>\n
\n<\/em>Prva, iti k bistvu. Ne pomeni \u00bbprekiniti z vsem\u00ab tistim, kar se nam ne prilagodi, saj tudi Jezus ni pri\u0161el, \u00bbrazvezat postave, temve\u010d dopolnit\u00ab. (prim. Mt 5,17); pomeni iti v globino, v to, kar je pomembno in ima vrednost v \u017eivljenju. Jezus u\u010di, da odnos z Bogom ne more biti hladna navezanost na pravila in zakone; \u0161e manj izpolnjevanje dolo\u010denih zunanjih dejanj, ki ne vodijo k resni\u010dni spremembi \u017eivljenja. Tudi na\u0161e \u017eivljenje Jezusovih u\u010dencev ne sme temeljiti le na navadi, na tem, da imamo krstni list, ampak mora izvirati iz \u017eive izku\u0161nje Boga in njegove ljubezni. \u017divljenje Jezusovih u\u010dencev ni nekaj stati\u010dnega, ampak nenehno pribli\u017eevanje Kristusu; ne gre za preprosto navezanost na razlago nekega nauka, ampak za izku\u0161njo Gospodove prijateljske, \u017eive in dejavne prisotnosti; za stalno pripravni\u0161tvo preko poslu\u0161anja njegove Besede. In ta Beseda, kot smo sli\u0161ali, se udejanji v konkretnih potrebah na\u0161ih bratov: to je lahko lakota najbli\u017ejih, kot smo sli\u0161ali v dana\u0161njem evangeliju (prim. Lk 6,1-5), ali bolezen, o kateri Luka pripoveduje v nadaljevanju.<\/p>\n
\nDruga beseda, prenoviti se. Kakor je Jezus \u00bbpretresal\u00ab pismouke, da bi izstopili iz svojih togosti, zdaj tudi Cerkev \u00bbpretresa\u00ab Duh, da bi zapustila svoje udobnosti in navezanosti. Ne smemo se bati prenove. Cerkev se nenehno prenavlja \u2013 Ecclesia semper reformanda. Ne prenavlja se samovoljno, ampak utemeljena in trdna v veri, neomajna v upanju evangelija, o katerem je sli\u0161ala (prim. Kol 1,23). Za prenovo sta potrebna \u017ertev in pogum; ne zato, da bi se \u010dutili bolj\u0161i ali brez napak, ampak da bi mogli bolje odgovoriti na Gospodov klic. Gospodar sobote, razlog za obstoj vseh na\u0161ih zapovedi in pravil, nas vabi, naj premislimo o predpisih, kadar je v igri hoja za Njim; ko nas njegove odprte rane, njegov krik po lakoti in \u017eeji pravi\u010dnosti spra\u0161ujejo ter narekujejo nove odgovore. V Kolumbiji je veliko situacij, ki od u\u010dencev zahtevajo, naj \u017eivijo na na\u010din, kot je \u017eivel Jezus, posebej ljubezen, ki se ka\u017ee v nenasilnih dejanjih, spravi ter miru.<\/p>\n
\nTretja beseda, vklju\u010diti se. Vklju\u010diti se, tudi \u010de bi se komu to lahko zdelo umazati se. Kakor je David skupaj s svojimi stopil v tempelj, ker so bili la\u010dni, in kakor so \u0161li Jezusovi u\u010denci na \u017eitno polje ter jedli klasje, tako smo mi danes povabljeni k rasti v sr\u010dnosti; k rasti v evangeljskem pogumu, ki izvira iz zavedanja, da je mnogo tistih, ki so la\u010dni, la\u010dni Boga, dostojanstva, ker jim je bilo odvzeto vse. Kot kristjani jim moramo pomagati, da se nasitijo Boga; ne jim prepre\u010devati ali prepovedovati tega sre\u010danja. Ne moremo biti kristjani, ki nenehno postavljajo napis \u00bbprehod prepovedan\u00ab, niti misliti, da je ta prostor moja last, si prisvojiti nekaj, kar nikakor ni moje. Cerkev ni na\u0161a, pripada Bogu; on je gospodar templja in \u017eetve; za vse je prostor, vsi so povabljeni, da bi tukaj med nami na\u0161li svojo hrano. Mi smo preprosti \u00bbslu\u017eabniki\u00ab (prim. Kol. 1,23) in ne smemo biti tisti, ki prepre\u010dujejo to sre\u010danje. Nasprotno, Jezus nas prosi, kakor je storil s svojimi u\u010denci: \u00bbVi jim dajte jesti.\u00ab (Mt 14,16) To je na\u0161e slu\u017eenje. Dobro ga je razumel Peter Klaver, ki se ga danes spominjamo pri bogoslu\u017eju in ga bom jutri po\u010dastil v Kartageni. \u00bbSu\u017eenj \u010drncev za vedno\u00ab je bilo geslo njegovega \u017eivljenja, ker je kot Jezusov u\u010denec razumel, da ne more ostati ravnodu\u0161en ob trpljenju najbolj zapu\u0161\u010denih in sramotenih v njegovem \u010dasu ter da mora narediti nekaj, da bi ga olaj\u0161al.<\/p>\n
\n<\/em>Bratje in sestre, Cerkev v Kolumbiji je poklicana, da bi si z ve\u010djo sr\u010dnostjo prizadevala za formacijo misijonarskih u\u010dencev, kot smo predlagali \u0161kofje, ki smo bili leta 2007 zbrani v Aparecidi. U\u010dencev, ki bodo znali videti, presojati in delovati, kakor je predlagal latinskoameri\u0161ki dokument, ki izvira s tega podro\u010dja (prim. Medellin, 1968). Misijonarskih u\u010dencev, ki znajo videti, brez podedovanih kratkovidnosti; ki opazujejo realnost z Jezusovimi o\u010dmi in srcem, ter jo presojajo od tam; in ki tvegajo, ukrepajo, se anga\u017eirajo.<\/p>\n
\nVse do tukaj sem pri\u0161el prav zato, da bi vas potrdil v upanju in veri evangelija: ostanite trdni in svobodni v Kristusu \u2013 trdni in svobodni v Kristusu, saj nam vsa trdnost v Kristusu daje svobodo \u2013 tako, da ga boste odsevali v vsem, kar delate: z vsemi svojimi mo\u010dmi objemite hojo za Jezusom, spoznajte ga, dovolite, da vas On pokli\u010de in pou\u010di. I\u0161\u010dite ga v molitvi in dovolite, da vas najde v molitvi. Oznanjujte ga z najve\u010djim mo\u017enim veseljem.<\/p>\n