Naslednje oblike pogovora z Bogom, ki spreminjajo, temeljijo na tem, kar je razodeto v Svetem pismu.<\/p>\n
Za molitev si je treba nenehno prizadevati. Mnogi smo se le malo nau\u010dili poleg molitev iz \u017eupnijskega verouka kot sta molitev po obrazcih in ro\u017eni venec.<\/p>\n
\u010ce \u010dutite, da va\u0161a molitev nikamor ne napreduje, vzemite v roke Sveto pismo.<\/p>\n
Psalmi so eni izmed najve\u010djih zakladov osebne molitve. Samo pomislite, celo Jezus je uporabljal psalme, da je molil, celo na kri\u017eu.<\/p>\n
Katekizem Katoli\u0161ke Cerkve izpostavlja pet na\u010dinov molitve, ki jo najdemo v Svetem pismu. Te oblike molitve temeljijo na bo\u017ejem razodetju in izku\u0161njah ljudi, ki jih najdemo v Svetem pismu.<\/p>\n
Slavljenje in \u010de\u0161\u010denje<\/em><\/p>\n Katekizem opisuje slavljenje kot molitev, ki \u00bbizra\u017ea temeljno gibanje kr\u0161\u010danske molitve: ta molitev je sre\u010danje Boga in \u010dloveka; bo\u017eji dar in \u010dlovekovo sprejemanje kli\u010deta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je \u010dlovekov odgovor na bo\u017eje darove: ker Bog blagoslavlja, more \u010dlovekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir vsakega blagoslova.\u00ab<\/p>\n O\u010dena\u0161 vsebuje ta blagoslov, ko izre\u010demo: \u00bbposve\u010deno bodi tvoje ime.\u00ab Drug primer te molitve najdemo v 3. poglavju Daniela (Dan 3).<\/p>\n \u010ce\u0161\u010denje je tesno povezano z blagoslovom in katekizem ga opi\u0161e kot prvo dr\u017eo, prvo razpolo\u017eenje \u010dloveka, \u00bbki pred svojim Stvarnikom priznava, da je od njega ustvarjen. Adoracija (bo\u017eje \u010de\u0161\u010denje) poveli\u010duje veli\u010dino Gospoda, ki nas je naredil in vsemogo\u010dnost Odre\u0161enika, ki nas osvobaja zla.\u00ab<\/p>\n Prosilna molitev<\/em><\/p>\n Prosilna molitev je verjetno najbolj znana oblika molitve. Njeni izrazi so besede pro\u0161nje, s katero prosimo, moledujemo, z vztrajnostjo kli\u010demo, kli\u010demo na pomo\u010d, vpijemo, kri\u010dimo in se celo bojujemo v molitvah (prim KKC 2629). To je molitev, ki prepoznava mo\u010d in veli\u010dino Boga in prosi njegovega usmiljenja.<\/p>\n Ta tip molitve bi moral najprej vklju\u010devati pro\u0161njo za odpu\u0161\u010danje, kot\u00a0 je molil cestninar: \u00bbBodi milostljiv meni gre\u0161niku (Lk 18,13). Pro\u0161nja za odpu\u0161\u010danje je predhodna pravilni in \u010disti molitvi. Zaupljiva poni\u017enost nas znova postavi v lu\u010d ob\u010destva z O\u010detom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in ob\u010destva enih z drugimi: tedaj ‘dobimo od njega vse, kar ga prosimo’ (1 Jn 3,22).Pro\u0161nja za odpu\u0161\u010danje je predhodna evharisti\u010dnemu bogoslu\u017eju pa tudi osebni molitvi\u00ab (KKC 2631).<\/p>\n Bog vedno usli\u0161i na\u0161e prosilne molitve, \u010deprav morda ne na na\u010din, ki smo ga pri\u010dakovali mi.<\/p>\n Pripro\u0161nja<\/em><\/p>\n \u0160e ena raz\u0161irjena molitev, pripro\u0161nja, \u00bbje prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini pripro\u0161njik pri O\u010detu za vse ljudi, posebno za gre\u0161nike\u00ab. To je star na\u010din molitve, ki ga najdemo v Svetem pismu. Katekizem pravi: \u00bbPosredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je ugla\u0161eno po bo\u017ejem usmiljenju. V \u010dasu Cerkve je kr\u0161\u010danska pripro\u0161nja udele\u017eenost pri Kristusovi pripro\u0161nji: je izraz ob\u010destva svetih. V pripro\u0161nji tisti, ki moli, ne ‘gleda nase temve\u010d raje na druge (prim. Flp 2,4), tako da moli celo za tiste, ki mu prizadevajo zlo.’\u00ab (KKC 2635).<\/p>\n Zahvalna molitev<\/em><\/p>\n Zahvalna molitev je zna\u010dilna \u00bbmolitev Cerkve, ki v obhajanju evharistije razodeva in vedno bolj postaja to, kar je\u00ab (KKC 2637).<\/p>\n To je na\u010din molitve, ki je obi\u010dajen, a ga velikokrat ne prakticiramo. Lahko prosimo za nekaj posebnega, toda ko Bog usli\u0161i na\u0161o pro\u0161njo, se mu pozabimo zahvaliti. Jezus je na to opozoril, ko je ozdravil deset gobavcev, pa se je z zahvalo vrnil samo eden: \u00bbMar ni bilo deset o\u010di\u0161\u010denih? Kje pa je onih devet?\u00a0Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in po\u010dastil Boga, razen tega tujca?\u00ab (Lk 17,17-18).<\/p>\n Hvalna molitev<\/em><\/p>\n Hvaljenje je podobno kot slavljenje in zahvaljevanje posebna oblika molitve. To je molitev, ki \u00bbnajbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavoonkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE (KKC 2639).<\/p>\n Katekizem razlaga: \u00bbKakornavdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve kr\u0161\u010danske skupnosti na novo bero knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezasli\u0161anega dogodka, ki ga je Bog izvr\u0161il v svojem Sinu\u00ab (KKC 2641).<\/p>\n To molitev najdemo tudi v Razodetju, kjer \u00bbPreroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pri\u010devanja za Jezusa, neizmerna mno\u017eica tistih, ki so pri\u0161li iz velike bridkosti in pred nami dosegli bo\u017eje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.\u00ab (KKC 2642)<\/p>\n To je molitev, ki preprosto hvali Boga, ker je Bog in ne zaradi kak\u0161ne posebne ugodnosti ali naklonjenosti. Obhajanje evharistije pogosto imenujemo \u00bbhvalna daritev\u00ab.<\/p>\n