Kljub kr\u0161\u010danski vzgoji je moj sin izbral drugo pot. V mo\u010d molitve verjamem bolj kot v mo\u010d prisile.<\/p>\n
Tih, miren zimski ve\u010der. Sedim v velikem naslonja\u010du in misli mi uidejo v preteklost, ko sem bila mlada nevesta, ki je podoba \u017eenske, tista podoba, ki jo je Bog vtisnil v moje srce ob spo\u010detju. Ob meni moj za\u0161\u010ditnik in bodo\u010di varuh najine dru\u017eine. V zraku veselje, radost, hrepenenje, predokus nebes. Z roko v roki sva stopala proti cerkvenim vratom, kjer sva si pred ob\u010destvom Cerkve in Bogom podelila zakrament svetega zakona in sva v svojo zgodbo \u017eivljenja povabila Boga.<\/p>\n
Novo za\u010drtano pot sva pri\u010dela v preprostem stanovanju, ki je bilo najino prvo malo gnezdece. \u010cez nekaj mesecev se je pojavil prvi strah, ko ni bilo tako za\u017eelene nose\u010dnosti; zdru\u017eila sva mo\u010di v veri in molitvi in najavil se je prvi otrok, \u010dez devet mesecev je zajokala mala princeska. Kmalu sta se ji pridru\u017eila \u0161e dva nadobudna princa. Z mo\u017eem sva se zavedala, da otroci niso najini, ampak da so dar samega Boga, zato sva jih odnesla v cerkev, kjer jim je bil podeljen zakrament sv. krsta in povabilo Boga, O\u010deta Stvarnika, da \u010duva najine otroke na vseh njihovih poteh.<\/p>\n
Tik pred dopustom<\/em><\/p>\n Gnezdo je postalo premajhno, zato sva se odlo\u010dila za zidavo hi\u0161e. Pred vrati je bila selitev v novi dom in s tem zaslu\u017eene po\u010ditnice, kjer bo ve\u010d \u010dasa za pre\u017eivljanje veselih skupnih uric.<\/p>\n O\u010dka \u0161e zadnji\u010d pred dopustom odide v slu\u017ebo, mamica pa je tako doma, na porodni\u0161ki za malega princa. Sledi jutro in vse ka\u017ee na prav prijeten dan in vsi \u017ee nestrpno \u010dakamo na dopust. Ko se dan prevesi v drugo polovico, na vratih pozvoni: ni bil o\u010dka, ampak policista, ki sta mi sporo\u010dila novico, da na\u0161ega o\u010dka in mojega mo\u017ea ne bo nikoli ve\u010d domov, prometna nesre\u010da s smrtnim izidom. Dru\u017einsko sre\u010do je zameglila te\u017eka preizku\u0161nja vere. Temu je sledilo obdobje \u017ealovanja in spremenjena dru\u017einska dinamika.<\/p>\n Leta so mineva in otroci so odra\u0161\u010dali, z vstopom v \u0161olo so pri\u010deli obiskovati verou\u010dno \u0161olo in kmalu je sledilo prvo sveto obhajilo.<\/p>\n Leta, ki so sledila, so bila polna duhovnih taborov, jezikovnih \u0161ol z duhovnim spremljanjem, pevskih vikendov, skavtskih sre\u010danj in oratorijev in po\u010dasi se je pribli\u017eeval \u010das birme. Otroci so ob koncu osemletnega verou\u010dnega \u0161olanja ob \u017eupnijski slovesnosti stopili pred \u0161kofa in ta jim je podelil zakrament svete birme.<\/p>\n Sin odhaja od mojih vrednot<\/em><\/p>\n \u017divljenje je teklo po ustaljenih tirnicah, sama sem hodila v slu\u017ebo in vodila gospodinjstvo, otroci pa so se drug za drugim vpisali na srednje \u0161ole. Ob tem \u010dasu so se po\u010dasi pri\u010dele pojavljati prve razpoke v sinovi veri. Kljub temu se je udele\u017eeval jezikovnih te\u010dajev z duhovnim pridihom, skavtskega \u017eivljenja in nedeljskih ma\u0161. \u0160tiri leta so hitro minila in pri\u0161la je matura, s tem pa tudi vpis na fakulteto. V tem obdobju je bila vera pri sinu \u017ee na majavih tleh. Z vpisom na fakulteto in spremembo okolja se je razpoka samo \u0161e poglabljala.<\/p>\n Izvoljenko si je na\u0161el v dru\u017eini, ki ni prakticirala vere. V njej je na\u0161el o\u010deta, ki mu je bil zelo naklonjen, in se sre\u010dal s tem, kar je doma pogre\u0161al. Takrat je zame pri\u0161la nova preizku\u0161nja. Spra\u0161evala sem se, kako je to mogo\u010de. V prvem trenutku nisem mogla doumeti, da sin odhaja in zapu\u0161\u010da mojo vzgojo, vrednote, ki so mi svete. Veliko sem premi\u0161ljevala in molila za oba. Po nekaj letih je vez med dekletom in sinom razpadla, a posledice nevere so ostale.<\/p>\n Vere ne podedujemo<\/em><\/p>\n Danes, po letih preizku\u0161enj in iskanju Boga, sem tudi sama na\u0161la Boga, ki je \u017eiv, ki mi vsak dan prihaja naproti in mi daje mo\u010d, da v veri gledam na svojega sina. Bog ni ve\u010d nekdo, ki je tam dale\u010d nekje, odmaknjen od mojega vsakdanjika, in me \u010daka \u0161ele na pragu ve\u010dnosti.<\/p>\n Tako se v veri lahko veselim s sinom, ga podpiram pri tem, kar ga v \u017eivljenju veseli, saj je prav to Bog polo\u017eil v njegovo \u017eivljenje. Vem, da mu bo v nekem trenutku tudi to dano spoznati. Spoznanje Njega, ki je ljubezen in vrnitev v O\u010detovo hi\u0161o, ni ve\u010d dale\u010d. Ne spra\u0161ujem se ne o \u010dasu in prostoru, kajti to prepu\u0161\u010dam Njemu, ki mu ni\u010d ni nemogo\u010de. Sinu pu\u0161\u010dam svobodo, ker je tudi zame kr\u0161\u010danstvo postalo hoja za Kristusom, ki je tlakovana s svobodno odlo\u010ditvijo v mojem vsakdanjiku. S tem, ko je Bog \u010dloveku podaril svobodno voljo, se je posledi\u010dno odpovedal dejstvu, da bi vero lahko podedovali. Tako se mora slehernik svobodno odlo\u010diti, da mu bo sledil. V lu\u010di te vere sinu stojim ob strani in mu v vsakem trenutku prihajam naproti, ob tem pa ne tajim svoje vere ter upanja v Boga in trdno verujem, da odmik od vere nima zadnje besede.<\/p>\n Ni ve\u010dera, ko ne bi sklenila rok in prosila za tiste, ki mi jih je Bog zaupal. Trdno verujem v mo\u010d molitve, bolj kot v mo\u010d prisile. Ve\u010der za ve\u010derom ponavljam stavek iz pisma Rimljanov: \u00bbUpanje pa ne osramoti, ker je Bo\u017eja ljubezen izlita v na\u0161a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan\u00ab (Rim 5,5).<\/p>\n Agnes<\/p>\n Ve\u010d o tem, kako se soo\u010dati z versko krizo otrok, si lahko preberete v novi \u0161tevilki revije za kr\u0161\u010dansko duhovnost Bo\u017eje okolje z naslovom Moj otrok ne hodi v cerkev.<\/p>\n