\u017divljenje je akcija. Nenehno smo vpeti v najrazli\u010dnej\u0161e obveznosti \u2013 dru\u017einske, slu\u017ebene in ob\u010destvene. Vse skupaj se na videz nikoli ne kon\u010da in ko gremo v nedeljo k ma\u0161i, se tam spomnimo lastnega neuspeha, da bi vsak dan \u017eiveli po Bo\u017ejem navdihu. Pozabimo na molitev in \u017eivljenje se nikoli ne ustavi, da bi lahko kar koli nadoknadili.<\/p>\n
Kaj storiti, da ne bi tako hitelo mimo nas?<\/p>\n
Predlagamo pet preprostih nasvetov, ki iz\u010drpani du\u0161i lahko pomagajo znova pridobiti vsak dan in ga posvetiti Bogu. Svetost je dosti la\u017eje dosegljiva, \u010de nehamo pritiskati sami nase in preprosto vsak dan z majhnimi koraki odpremo svoja srca.<\/p>\n
Sv. Jo\u017eefmarija Escriva je ta \u010das imenoval \u00bbjuna\u0161ka minuta\u00ab in v svojem delu \u00bbPot\u00ab zapisal: \u00bbMnogi dobri kristjani prevzamejo navado, da svojo prvo misel dneva posvetijo Bogu. Sledi juna\u0161ka minuta: ta nam olaj\u0161a jutranje darovanje in poskrbi za dober za\u010detek dneva. Juna\u0161ka minuta. To je \u010das, namenjen vstajanju. Brez oklevanja: nadnaravna refleksija in \u2026 vstanemo. Juna\u0161ka minuta: to je odrekanje, ki krepi na\u0161o voljo in ne \u0161koduje telesu. \u010ce se, z Bo\u017ejo pomo\u010djo, uspemo premagati, bomo odli\u010dno opremljeni za dan, ki je pred nami. Prav ni\u010d spodbudno ni, \u010de nas potol\u010de \u017ee prva bitka.\u00ab<\/p>\n
To je silno preprost na\u010din za za\u010detek dneva \u00bbna pravi nogi\u00ab, pa tudi eden izmed najte\u017ejih.<\/p>\n
Znova, ni\u010d pretresljivega, pa vendar nekaj, na kar vse prepogosto pozabimo. Pomembno pri tem je, da predvidimo \u010das za molitev. Lahko pet minut, petnajst, ali pa celo pol ure. Kakor koli \u017ee, bistveno je, da \u00bbrezerviramo\u00ab ta \u010das na urniku vsakodnevnih opravil in ne pustimo, da nas takrat kar koli zmoti. To lahko opravimo na delovnem mestu ali pa doma (ali med hojo, vo\u017enjo\u2026). Predvidite ta \u010das in naj postane sestavni del va\u0161ih vsakdanjih \u00bbopravkov\u00ab.<\/p>\n
\u0160e en na\u010din, da Boga vklju\u010dimo v svoje vsakdanje \u017eivljenje, je izgovarjanje kratke \u00bbJezusove molitve\u00ab. Katekizem to starodavno molitev takole opisuje: \u00bbTo \u010disto preprosto klicanje vere se je razvilo v izro\u010dilu molitve v mnogih oblikah na Vzhodu in Zahodu. Najbolj obi\u010dajni obrazec, ki so ga izro\u010dili duhovni mo\u017eje Sinaja, Sirije in Atosa, je vzklik: Jezus Kristus, Bo\u017eji Sin, Gospod, usmili se nas, gre\u0161nikov! Ta vzklik zdru\u017euje kristolo\u0161ko himno iz Flp 2,6-11 s klicem cestninarja in z vpitjem slepih, da bi spregledali. S tem vzklikom se srce uglasi na bedo ljudi in na usmiljenje njihovega Odre\u0161enika\u00ab (KKC 2667).<\/p>\n
\u010ce bomo vedno znova ponavljali to molitev, je to odli\u010den na\u010din meditacije o Bo\u017eji lepoti in usmiljenju. Vzela nam bo le nekaj sekund, dala pa nam bo \u010dudovito duhovno spodbudo!<\/p>\n
Sploh ni nujno, da ga molite, da ga le imate v \u017eepu ali v torbici. Morda se vam to zdi nenavadno, toda ro\u017eni venec je skozi dan lahko vir navdiha ali tola\u017ebe. Morda boste segli v \u017eep po klju\u010de, pa boste namesto njih potegnili ven ro\u017eni venec. Ali pa boste brskali po torbici in na\u0161li svoj ro\u017eni venec. To je preprost opomnik za Boga in vam lahko slu\u017ei kot spodbuda k molitvi v trenutku, ko Boga najbolj potrebujete.<\/p>\n
Ro\u017eni venci so bili prve \u00bbprstne vrtavke\u00ab!<\/p>\n