\u00bbKo bom umrla, mislim, da me bo mama pogre\u0161ala, toda ni me strah umreti. Nisem bila rojena za to \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n
Kot onkolog z 29-letnimi poklicnimi izku\u0161njami lahko re\u010dem, da sem zrasel in se spremenil zaradi tragedij, ki so jih bolniki pre\u017eiveli. Ne poznamo na\u0161ih zmogljivosti, dokler med te\u017eavami ne odkrijemo, da smo sposobni iti dale\u010d preko tistega, kar smo si predstavljali.<\/p>\n
Imam lepe spomine na Onkolo\u0161ko bolni\u0161nico Pernambuco, kjer sem naredil prve korake kot profesionalec. Prihajal sem na oddelek za otroke in tam sem se zaljubil v pediatri\u010dno onkologijo.<\/p>\n
Pri\u010da sem tragedijam, ki so se pripetile pacientom, majhnim nedol\u017enim \u017ertvam raka. Ob rojstvu prve h\u010dere sem se za\u010del po\u010dutiti neudobno, ko so otroci trpeli. Do dne, ko se me je dotaknil angel.<\/p>\n
Videl sem angela v podobi 11-letnega dekleta, ki je bil iz\u010drpan od dveh let razli\u010dnih zdravljenj, injekcij in vseh te\u017eav, ki jih vklju\u010dujejo programi kemoterapij in sevanja. Ampak nikoli nisem videl, da bi mali angel obupal. Ve\u010dkrat sem jo videl jokati. Videl sem tudi strah v njenih o\u010deh, saj je bila samo \u010dlovek!<\/p>\n
Nekega dne sem zgodaj pri\u0161el v bolni\u0161nico in na\u0161el svojega angela samega v njeni sobi. Vpra\u0161al sem jo, kje je njena mama. Do danes ne morem povedati njenega odziva, ne da bi postal zelo \u010dustven.<\/p>\n
\u00bbV\u010dasih moja mama zapusti sobo, da na skrivaj joka na hodniku. Ko bom umrla, mislim, da me bo moja mama pogre\u0161ala, vendar se ne bojim umreti. Nisem bila rojena za to \u017eivljenje!\u00ab<\/p>\n
\u00bbKaj pomeni smrt, draga moja?\u00ab, sem jo vpra\u0161al.<\/p>\n
\u00bbKo smo majhni, v\u010dasih gremo v posteljo star\u0161ev in naslednji dan se zbudimo v lastni postelji, ali ni tako?\u00ab (Pomislil sem na svoje h\u010derke, ki sta bili takrat stari 6 in 2, in ravno to se je dogajalo pri nas).<\/p>\n
\u00bbTako je, kot to. Nekega dne bom \u0161la spat in moj O\u010de bo pri\u0161el pome. Zbudila se bom v Njegovi hi\u0161i, v mojem resni\u010dnem \u017eivljenju!\u00ab<\/p>\n
Bil sem osupel in nisem vedel, kaj naj re\u010dem. Bil sem \u0161okiran zaradi zrelosti, ki jo je prineslo trpljenje v duha tega otroka.<\/p>\n
\u00bbIn moja mama me bo pogre\u0161ala,\u00ab je \u0161e dodala.<\/p>\n
Zadr\u017eeval sem solze in vpra\u0161al: \u00bbIn kaj pomeni zate, da nekoga pogre\u0161a\u0161, draga moja?\u00ab<\/p>\n
\u00bbPogre\u0161ati nekoga je ljubezen, ki ostane.\u00ab<\/p>\n
Danes, ko imam 53 let, izzivam vsakogar, da poda bolj\u0161o, bolj neposredno in enostavnej\u0161o definicijo besede \u00bbhrepenenje\u00ab: ljubezen ostaja.<\/p>\n
Moj mali angel nas je pred mnogimi leti zapustil, vendar z velikim naukom, ki mi je pomagal izbolj\u0161ati \u017eivljenje, mi pomagal, da posku\u0161am biti bolj \u010dlove\u0161ki in prijazen z mojimi pacienti, da ponovno premislim o svojih vrednotah. Ko pade no\u010d, \u010de je nebo jasno in vidim zvezdo, jo imenujem \u00bbmoj angel\u00ab, ki se ble\u0161\u010di in sije v nebesih.<\/p>\n
Mislim, da je v svojem novem in ve\u010dnem domu, sijo\u010da zvezda.<\/p>\n
Hvala ti, mali angel, za \u017eivljenje, ki si ga imel, za nauk, ki si me ga nau\u010dil, za pomo\u010d, ki si mi jo dal. Kako lepo je hrepenenje.<\/p>\n
– Dr. Rog\u00e9rio Brand\u00e3o, onkolog.<\/p>\n
Prevedla mag. Nata\u0161a Leskovec<\/p>\n