Babica in mama Sabina Majcen ter \u017eupnik Simon Potnik o verski krizi otrok<\/em><\/p>\n Ali je mogo\u010de otroka vzgajati tako, da nikoli ne bo rekel: \u00bbNe bom ve\u010d hodil v cerkev!\u00ab Ali je verska kriza nekaj naravnega?<\/p>\n Sabina:<\/em> Z dana\u0161njim na\u010dinom vzgoje se mi zdi to nemogo\u010de. Sicer pa je zelo odvisno od starosti. \u010ce majhen otrok re\u010de, da ne bi \u0161el k ma\u0161i, pomeni, da ne bi \u0161el tja, kjer mu ni prijetno, to zame \u0161e ni verska kriza.<\/p>\n Simon:<\/em> Nujno in zdravo se mi zdi, da otrok zna re\u010di \u00bbne\u00ab in da to odlo\u010ditev potem predebatira s star\u0161i ter morda v dialogu odkrije, da recimo iti k ma\u0161i sploh ni tako slaba stvar (nasmeh). \u010ce je otrok zdrav, se bo zagotovo uprl. Otrok s tem malo preverja star\u0161e, ali mislijo resno, ali jim je versko \u017eivljenje zares dragoceno ali ne. Sicer pa \u2026 hudo mi je bilo v vojski, kjer smo se nau\u010dili: \u00bbNe reci ne, ampak delaj po svoje.\u00ab Saj poznate tisto evangeljsko priliko, ko je eden od delavcev dejal: \u00bbJa, Gospod, bom pri\u0161el,\u00ab a ni \u0161el v vinograd. Drugi pa je rekel ne, a je \u0161el na delo. Ta ne \u0161e ni nujno ne. Hudo mi je, ko vidim odra\u0161\u010dajo\u010de fante, ki ne znajo re\u010di \u00bbne\u00ab nikomur in ni\u010demur; tudi sku\u0161njavi ne.<\/p>\n Sabina, pred pogovorom ste omenili, da je z vami \u017eivel ne\u010dak, ki vas je zelo izzival s tem, ko ni maral iti k ma\u0161i, zakramentom \u2026 Kako ste se odzvali?<\/p>\n Sabina:<\/em> Mo\u017eev ne\u010dak je z nami \u017eivel od svojega petnajstega leta dalje. Ob njegovem upiranju sem precej razmi\u0161ljala, saj te izku\u0161nje ob svojih otrocih nisem do\u017eivela.<\/p>\n V glavi mi je sprva odzvanjalo, da ni\u010d, kar je prisiljeno, ni dobro. Potem pa sem za\u010dela razmi\u0161ljati, v kaj vse otroke \u00bbsilim\u00ab, npr. da jedo solato, da gredo pravi \u010das k zobozdravniku, da gredo vsak dan v \u0161olo, \u010deprav bi kak\u0161en dan radi ostali doma, da opravljajo gospodinjska opravila \u2026 Ni\u010desar od omenjenega si otroci niso posebno \u017eeleli. In sklenila sem \u2013 \u010de za vse to \u00bbposkrbim\u00ab, zakaj ne bi tudi za duhovnost? Danes je mnoge star\u0161e strah, da bodo z jasnimi zahtevami in mejami otroka po\u0161kodovali za \u017eivljenje, ob tem pa je premalo zavedanja, kako zelo jih uni\u010duje\/po\u0161koduje prekomerna uporaba svetovnega spleta.<\/p>\n Simon:<\/em> Se strinjam. Sre\u010dujem se z mnogimi star\u0161i verou\u010dencev, ki no\u010dejo siliti svojih otrok k ma\u0161i, ker jim ma\u0161a ni vrednota, ker se jim to ne zdi pomembno. Toda dejstvo je, da jih silijo, da govorijo slovensko, da gredo v \u0161olo, da ostanejo v npr. nogometnem klubu, kjer je potrebno vsak mesec pla\u010dati \u010dlanarino. Problem, ki ga vidim, je v tem, da mladi pri odraslih ve\u010dkrat opazijo bolj ritualizem, folkloro in ni\u010d pristnega. Ne do\u017eivljajo, da smo odrasli zares verni, da ljubimo Kristusa. Mladi bi radi bili pristni, iskreni, radi bi dali srce Jezusu; mi pa ne. Spomnite se, kako nas Jezus vabi, naj bomo kakor otroci.<\/p>\n Mi bi pla\u010dali Jezusu \u010dlanarino, da bi bili njegovi, kaj ve\u010d pa ne. Mi navijamo za nogometno mo\u0161tvo, ne bi pa \u0161li na igri\u0161\u010de in se tam podili za \u017eogo. Ne, raje bi pla\u010dali \u010dlanarino za omenjeno mo\u0161tvo in se imeli za nogometa\u0161e. Treba je lo\u010diti versko prakso in pristno vero. Otrok bo za\u010dutil, ali je na\u010din \u017eivljenja njegovih star\u0161ev oziroma ob\u010destva povezan s tem, kar star\u0161i verjamejo. V tem primeru bo la\u017ee \u0161el skozi to obdobje iskanja. Otrok zavzame \u017eivljenjsko dr\u017eo, ki jo vidi pri svojih star\u0161ih.<\/p>\n Sabina:<\/em> \u010ce otrok vidi, da star\u0161i molijo, da Bogu izro\u010dajo svoje \u017eivljenje, je druga\u010de, kot \u010de do\u017eivlja, da delajo samo kljukice, da so bila npr. pri ma\u0161i, spovedi in obhajilu. V\u010dasih kateremu od vnukov re\u010dem: \u00bbGlej, tole bova pa Jezusu povedala.\u00ab Mama preprosto oddaja prepri\u010danje, ki je v njej. Nama z mo\u017eem je zelo pomagalo, da sva se, sicer \u0161ele pri odra\u0161\u010dajo\u010dih otrocih, vklju\u010dila v zakonsko skupino in zaradi nje za\u010dela bolj prakticirati duhovno \u017eivljenje \u2013 brati Sveto pismo in tudi iz tega delati za najin odnos.<\/p>\n Tako sva se na duhovno-po\u010ditni\u0161kem tednu dru\u017ein zakonskih skupin vpra\u0161ala: \u00bbKdo pa bo govoril najinim otrokom o Bogu in Bogu o najinih otrocih, \u010de ne midva?\u00ab Potem smo za\u010deli tudi doma zve\u010der malo druga\u010de moliti. Tisti, ki je vodil ve\u010derno molitev, je tudi dolo\u010dil, kaj, kdo in koliko bo molil in bral iz Svetega pisma. Ne\u010dak, ki je bil takrat najstnik, je v\u010dasih rekel: \u00bbBom \u0161e nekaj dodal, danes ste pa potrebni.\u00ab V\u010dasih je pa za\u010del in tudi kar kon\u010dal s \u00bbSlava O\u010detu\u00ab. Zgodilo se je tudi, da je otroke \u0161e naslednji dan spremljalo, kar so prebrali, in so drug drugega na to opominjali.<\/p>\n Iz povedanega sem razbrala, da ste bili dosledni tudi na verskem podro\u010dju \u2026<\/p>\n Sabina:<\/em> Ja, \u010deprav je tudi skupna molitev ve\u010dkrat izpadla in takrat smo vedeli, da vsakdo zmoli zase (midva pa skupaj).<\/p>\n Simon:<\/em> Postavite se v vlogo deset- ali dvanajstletnika, ki mora k ma\u0161i zaradi birme, njegov bratec, ki je bil lani pri birmi, pa doma v nedeljo zjutraj spi, mamica zaliva ro\u017eice okrog hi\u0161e, o\u010de pere avto in pripravlja \u017ear zaradi napovedanih obiskov \u2026 Normalno je, da se bo ta otrok uprl. \u010ce bi otrok zjutraj rad spal, zaradi tega \u0161e ni slab kristjan. Tudi otrok star\u0161ev, ki redno hodijo k ma\u0161i in molijo \u2026 on bi pa\u010d samo rad spal!<\/p>\n Opa\u017eam, da so redki star\u0161i, ki hodijo k ma\u0161i skupaj z otroki. Pri ve\u010dini gre v cerkev samo mama, veliko pa je takih, da gre otrok v cerkev sam.<\/p>\n Pogovarjala se je Ur\u0161a \u010cernivec.<\/p>\n