Kot otro\u0161ki psiholog poslu\u0161am stvari, ki bi jih otroci radi povedali svojim star\u0161em, \u010de bi jih lahko.<\/p>\n
Se \u0161e spomnite, kako ste, ko ste bili otrok \u017eeleli svojim star\u0161em nekaj re\u010di, a ste se bali to storiti? Morda ste si celo v tem tednu \u017eeleli, da bi nekaj nekomu povedali, a tega raje niste storili?<\/p>\n
Kot otro\u0161ki psiholog z otroki veliko govorim o temah, o katerih si ti s svojimi star\u0161i ne upajo govoriti, \u010deprav si to \u017eelijo (in verjetno je prav, da si \u017eelijo).<\/p>\n
Ne govorim o tem, da bi \u017eeleli re\u010di kaj nesramnega ali da bi nekaj rekli, ker si ne\u010desa \u017eelijo, govorim o stvareh srca, razuma in du\u0161e, temah, ki na na\u0161a \u017eivljenja vplivajo rodove. So stvari, za katere si \u017eelim ( pa tudi tiste, za katere si zaradi \u010dustvenih razlogov ne \u017eelim), da bi mi jih moji otroci izrekli, \u010de bi \u010dutili, da je to potrebno. Tako bom tu brez posebnega reda nanizal nekaj stvari, ki so jih izrekli otroci drugih in morda tudi va\u0161i otroci razmi\u0161ljajo tako:<\/p>\n
1.Zakaj bi se moral opravi\u010diti, \u010de se pa moj o\u010de ne?<\/em><\/p>\n Otroci se to, kaj je prav in kaj narobe u\u010dijo v prvih letih \u017eivljenja, najprej od svojih star\u0161ev in drugih pomembnih besed. \u010ceprav star\u0161i ohranijo ta status nekoliko po za\u010detku razvoja moralnosti, to ni veliko prej preden otroci za\u010denjajo opa\u017eati, kako kot star\u0161i ravnamo ob svojih napakah. \u0160olarji opazujejo, kako njihovi star\u0161i sprejemajo svoje pretirane reakcije, zmote, slabe lastnosti. To vpliva na otrokovo dojemanje tega, kako nedovzetni so za svoje lastne napake star\u0161i, pa tudi na to, ali bo otrok ali mladostnik opravi\u010deval samega sebe.<\/p>\n 2. Zakaj on (mamin fant) \u017eivi v na\u0161i hi\u0161i, ko pa sta se star\u0161a komaj lo\u010dila?<\/em><\/p>\n Bil sem pretresen nad pogostnostjo sprejemanja hitrih odlo\u010ditev, ki vplivajo na skupno bivanje, ne da bi star\u0161i spremembe sploh omenili kot \u010de bi bilo to enakovredno prestavljanju nove omare v dnevno sobo. Eden od star\u0161ev mi je neko\u010d dejal, da je to \u00bbodlo\u010ditev odraslih\u00ab in ne otroka. Res je, to je odlo\u010ditev odraslih, lahko pa zelo vpliva na va\u0161ega otroka na \u0161tevilne na\u010dine, zato jo je treba tako tudi obravnavati.<\/p>\n Poleg teh sprememb je zanimivo tudi, da otroci vidijo neskladnosti v prijateljih, za katere njihovi star\u0161i \u017eelijo, da se z njimi dru\u017eijo oni in prijatelji, ki jih imajo njihovi star\u0161i sami. \u010ce imate kot odrasli prijatelja, ki pije, preklinja, je surov in sku\u0161ate svojega otroka prepri\u010dati, naj si izbere bolj\u0161o dru\u017ebo, bo to te\u017eko.<\/p>\n 3. \u00bbSovra\u017eim ga, kadar kadi, ker no\u010dem, da mama umre.\u00ab<\/em><\/p>\n Ne glede na to, ali gre za kajenje ali pitje ali kako drugo slabo razvado, so otroci \u017ealostni zaradi nezdravega obna\u0161anja svojih star\u0161ev. Ne zgolj zaradi neugodja ali \u010dudnih stvari, ki jih povzro\u010da razvada, otroci brez dvoma neradi gledajo, kako se star\u0161i borijo z navadami, ki jim povzro\u010dajo bole\u010dino. Res je tudi nasprotno: otroci radi govorijo o tem, kako so star\u0161i na razli\u010dne na\u010dine uspe\u0161ni.<\/p>\n 4. \u00bbMama in o\u010dka se ves \u010das prepirata in se zaradi vsake stvari jezita.\u00ab<\/em><\/p>\n To je morda najpogostej\u0161a stvar, ki jo sli\u0161im. V takih izjavah je vedno nekaj resnice, a nedvomno ta izjava ne odra\u017ea vedno dejanskega vzdu\u0161ja v dru\u017eini. Za nekatere dru\u017eine pa to dr\u017ei. Gre za trenja za katera otroci dobro vedo, da niso zdrava in so zadu\u0161ljiva. Na\u0161o jezljivost in nepotrpe\u017eljivost globoko ob\u010dutijo in se zavedajo, da izjave izre\u010dene v jezi manj\u0161ajo \u0161tevilo sre\u010dnih ljudi v na\u0161em domu.<\/p>\n 5. On tega nikoli ne naredi, zakaj bi to moral delati jaz?<\/em><\/p>\n Pri meni je bilo ve\u010d de\u010dkov, ki so povedali, da njihov o\u010de nikoli ne vstane s kav\u010da in pomaga, zakaj bi to torej morali delati oni? Znova gre za dvojne sztandarde za otroke in star\u0161e (\u010de ti ne sme\u0161 voziti, jaz pa lahko) in kjer odgovornosti niso simetri\u010dne. Toda tudi sebe moram redno spominjati na to, kar vem. \u010ce \u017eelim, da se moji otroci na dolo\u010denih podro\u010djih razvijajo in prevzemajo nove naloge, jim to, da to zmorejo in da je treba redno delati poka\u017eem s svojim zgledom. Druga\u010de ne morem trditi, da to kar govorim tudi delam.<\/p>\n 6. \u00bbNikoli mi ne re\u010deta ni\u010d o dobrih stvareh, ki jih delam.\u00ab<\/em><\/p>\n Kot star\u0161i skoraj ni\u010d ne premi\u0161ljujemo, da ne bi komentirali, ko se na\u0161i otroci prepirajo, pu\u0161\u010dajo obla\u010dila na tleh ali me\u010dejo v strani\u0161\u010dno \u0161koljko nepredstavljive koli\u010dine toaletnega papirja. Ni\u010d pa ne re\u010demo, ko vse naredijo kot je prav ali ko se dobro odzivajo na vsakodnevne pro\u0161nje. Kljub temu vse raziskave, ki so danes na voljo pravijo, da redni komentarji o tem, kaj so naredili prav ne le utrjujejo na\u0161e odnose, ampak tudi zmanj\u0161ujejo mo\u017enost, da bodo stvari \u0161le v napa\u010dno smer.<\/p>\n 7. \u00bbRes mi ni vseeno, kaj si mislita o meni.\u00ab<\/em><\/p>\n Mislim, da je pomembno, da kon\u010dam s pozitivno noto, \u010deprav na\u0161i otroci (posebno \u0161e mladostniki), omahujejo, da bi to priznali. Ko otroci odra\u0161\u010dajo, se znajo obna\u0161ati kot da jim je vseeno, kaj si o njih mislimo in o tem, kaj delajo. \u010ce nalepki Mama in O\u010de odra\u017eata \u010das in pozornost, ki so jim jo posvetili, potem nas vzamejo bolj resno kot si mi mislimo in to vedo tudi sami.\u00a0 To je vtisnjeno v globino njihovega razuma in se odra\u017ea v vedenju in izjavah, ki se vam verjetno zdijo znane. Morda vam niste vedno v\u0161e\u010d, lahko pa upate, da vas bodo vedno imeli radi.<\/p>\n In morda, samo morda, bodo to neko\u010d tudi izrekli.<\/p>\n