\u010ce ga nosite ves \u010das, je zelo dobra obramba pred zlom.<\/p>\n
\u010ceprav so bili poro\u010dni prstani del poro\u010dnega obreda od antike, kr\u0161\u010danska simbolika preprostemu obro\u010dku iz srebra ali zlata daje veliko ve\u010dji pomen.<\/p>\n
Gotovo so Judje in Rimljani \u2013 in tudi drugi poganski narodi \u2013 poznali navado, da je \u017eenin svoji bodo\u010di \u017eeni na mezinec nataknil prstan, toda ta prstan je imel druga\u010den pomen. Bil je znamenje zaupanja, replika njegovega osebnega prstana ali pe\u010data, ki ga je mo\u017e nosil na svojem palcu in s katerim je \u017eigosal svoja osebna pisma in pogodbe. Navada je bila bolj prisotna pri premo\u017enej\u0161ih kot pa pri preprostih ljudeh.<\/p>\n
Kakorkoli, druga\u010de je, ko mo\u0161ki in \u017eenska katerega koli dru\u017ebenega razreda na svoj poro\u010dni dan izmenjata poro\u010dna prstana in si ga nadeneta na prstanec na levi roki, ki je zraven sredinca (ta se v \u0161pan\u0161\u010dini imenuje coraz\u00f3n oz. \u00bbsr\u010dni prst\u00ab), prsta, v katerem najmo\u010dneje \u010dutimo bitje svojega srca; to simbolizira ljubezen, ki mora ostati pridr\u017eana Bogu.<\/p>\n
Morda se sli\u0161i zelo romanti\u010dno in celo sentimentalno, a to je izro\u010dilo, ki se je v tej obliki rodilo v Evropi v 6. stoletju in se raz\u0161irilo po vsem svetu, tako da si tudi danes neveste in \u017eenini razli\u010dnih religij in kultur izmenjajo prstane, ko se poro\u010dijo in si ga namestijo na levo roko na prst, ki se povsod imenuje prstanec.<\/p>\n
V nekaterih de\u017eelah prstane imenujejo \u00bbzaveza\u00ab, zanje je zna\u010dilno, da jih v cerkev slovesno prinese otrok na majhni blazinici. Med obredom duhovnik prstana blagoslovi in ju pokropi z blagoslovljeno vodo. Takoj zatem povabi \u017eenina in nevesto, da prstana nadeneta drug drugemu na prst in pri tem ponovita zaobljubo predanosti, ljubezni in zvestobe.<\/p>\n
Seveda ta obred ni obvezen, niti njegovo umanjkanje ne bi pomenilo, da je bil zakon neveljaven. Kljub temu ta obred \u2013 povzdignjen z nadnaravno slovesnostjo bogoslu\u017eja, ki ga je oblikovala samo Cerkev v ve\u010djo Bo\u017ejo slavo in v utrditev zakonske ljubezni, polneje izra\u017ea vzajemno zavezo para.<\/p>\n
Dejansko poro\u010dni prstan lahko postane pristni zakramental, kot je \u00bbprstan pastirja\u00ab ali \u00bbprstan ribi\u010da\u00ab, ki ga \u00bbnovi pape\u017e nadene potem, ko je bila po konklavu razgla\u0161ena njegova izvolitev; ali kot prstani, ki ga prejmejo nekateri kleriki ali posve\u010deni mo\u017eje in \u017eene, od kardinalov in \u0161kofov do nekaterih redovnic.<\/p>\n
Blagoslovljen in povzdignjen v novo stanje, poro\u010dni prstan od preprostega malega predmeta, narejenega iz kovine postane orodje \u017eivljenja zaveze.<\/p>\n
Je kot znamenje molitve Cerkve za svoje otroke, pripravlja jih naj prejmejo balgoslov in lahko ima tudi druge u\u010dinke na duhovno \u017eivljenje. Ima celo mo\u010d nad sku\u0161njavami in napadi zlih duhov, ki spodbujajo pre\u0161u\u0161tvo in ne\u010distovanje.<\/p>\n
\u010ce torej poro\u010dni prstan nosimo vedno, to ni zgolj znamenje ljubezni in zvestobe, ali zakonska dol\u017enost, ampak tudi u\u010dinkovita oblika varstva.<\/p>\n
Nekatera izro\u010dila pravijo, da Bog potem, ko se par poro\u010di, dolo\u010di posebnega angela, ki varuje tako sam zakon kot tudi vsakega izmed zakoncev posebej (v tem kar zadeva zakon) kot \u00bbeno telo\u00ab, kar sedaj sta. Eno telo je tisto, kar sta mo\u0161ki in \u017eenska bila, ko je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra; sedaj znova postaneta eno telo, po zakonu, dokler ju ne lo\u010di smrt in postaneta kot angeli v nebesih (prim. Mr 12,25).<\/p>\n
\u010clanek je prvotno objavil Gaudium Press in je delo Antonia Borda.<\/p>\n