Vstal je, Kristus, upanje moje
Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč! Danes po vsem svetu odmeva oznanilo Cerkve: »Jezus Kristus je vstal!« – »Resnično je vstal!« Kot novi plamen se je ta blaga vest prižgala v noči: v noči sveta, ki je že sicer bil v primežu epohalnih izzivov, zdaj pa še stiskan od pandemije, ki spravlja našo veliko človeško družino v veliko preizkušnjo. V tej noči je odmeval glas Cerkve: »Vstal je Kristus, upanje moje!«
|
|
Naj po naših domovih odmeva: Vstal je!
Če je Kristus vstal, je mogoče gledati z zaupanjem vsak dogodek našega bivanja, tudi tiste najtežje, polne stisk in negotovosti. Poglejte, to je velikonočno sporočilo, ki smo ga poklicani razglašati z besedami, predvsem pa s pričevanjem življenja. O, da bi po naših domovih in v naših srcih lahko odmevala ta vesela novica: »Kristus, upanje moje, je vstal« (Velikonočna slednica). Ta gotovost naj okrepi vero vsakega krščenega in opogumi predvsem tiste, ki se soočajo z velikim trpljenjem in težavami.
|
|
P. Marko I. Rupnik o uresničeni svetosti
P. Marko Ivan Rupnik nas v pričujočem prispevku, v katerem razmišlja tudi o Kristusovem srečanju z učencema na poti v Emavs, takole nagovarja: “Morda si lahko v teh dneh naredimo življenje lepo, čeprav je močno preizkušeno, In kot sem večkrat dejal, v tolikih krajih, tako globoko zaznamovan z žalovanjem. Vendar žalovanje ni v nasprotju z lepoto. Nasprotno, lepota ni povezana ne z bogastvom, ne z ugodjem, ampak z uresničeno ljubeznijo in svetostjo. V teh dneh ne moremo k bogoslužju, lahko pa živimo bogoslužno.”
|
|
Krst znamenje Kristusovega trpljenja
Privedli so vas h krstni kopeli, kakor so odnesli Kristusa od križa h grobu. Vsakega od vas so vprašali, ali veruješ v ime Očeta in Sina in Svetega Duha. Izpovedali ste zveličavno vero, nato so vas trikrat potopili v vodo in prav tolikokrat ste prišli iz vode. S tem obredom ste izrazili v podobi in znamenju, da je bil Kristus tri dni v grobu. Naš Zveličar je ostal tri dni in tri noči pod zemljo. Ko ste prvič prišli iz vode, ste upodobili prvi dan, ki ga je Kristus prebil v zemlji; in ko ste se potopili, ste upodobili prvo noč.
|
|
|
Nadškofovo velikonočno voščilo
Za jasnejši pogled vas povabim v prvo veliko noč, v dan Jezusovega vstajenja. Nedvomno je velika noč napočila v tistem trenutku, ko je Jezus vstal od mrtvih. Ampak Marija Magdalena in ostale žene, ki so šle zjutraj zarana h grobu, tega niti od daleč niso slutile. Še vedno so žalovale in hotele izkazati spoštovanje pokojnemu in ne živemu. Apostoli so v istem času ždeli za zapahnjenimi vrati.
|
|
Blagor tistim, ki delajo za mir
Papež Frančišek je katehezo med avdienco, ki je potekala v knjižnici apostolske palače, namenil sedmemu blagru: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi«. Sveti oče je najprej razložil pomen besede »mir« ter spomnil, da je Kristusov mir sad njegove smrti in vstajenja. Poleg tega je poudaril, da se Božji sinovi imenujejo tisti, ki so se naučili umetnosti miru in jo udejanjajo; ti vedo, da ni sprave brez daritve lastnega življenja in da si je potrebno vedno prizadevati za mir.
|
|
Kristus je moral trpeti in tako doseči slavo
Kristus je prišel, da bi odrešil svoje ljudstvo. Zanj se je odpovedal slavi, ki jo je imel z Očetom pred stvarjenjem sveta. Odrešenje je bilo sad, ki je moral dozoreti po trpljenju začetnika življenja. Sveti Pavel uči: Začetnik življenja se je izničil v trpljenju. Slavo, ki jo je imel kot Edinorojeni in se ji je zaradi nas za določen čas odpovedal, je s trpljenjem pridobil v telesu, ki si ga je privzel. V svojem evangeliju sveti Janez pravi, ko razlaga o vodi, o kateri govori Zveličar: Iz osrčja tistega, ki veruje vanj, bodo tekle reke žive vode. To pa je rekel o Duhu ...
|
|
Z otroki slavimo Boga: Jezusovo vstajenje
Predlagamo, da o Jezusovem vstajenju z otroki premišljujete v velikonočnem času. V tednu po Veliki noči obhajamo osmino praznika, v katerem je vsak dan “Velika noč”, zato je prvi teden po Veliki noči zelo primeren, da se spominjamo največjega dogodka zgodovine krščanstva, Jezusovega vstajenja od mrtvih. Najprej se z otroki pogovorimo. »Kateri praznik praznujemo? … Česa se s tem praznikom spominjamo? … V družinskem molitvenem kotičku se pripravimo na poslušanje Božje besede.
|
|
|
|