Kaj pomeni obisk Ad limina?
Vsak škof je pripravil obsežno poročilo za svojo škofijo, kjer je predstavil njeno življenje, pastoralni položaj in dobrodelnost, ki jo izvajajo. Škofje so prav tako pripravili izhodišča za pogovore na dikasterijih, ki jih bodo obiskali. Tukaj bodo z vsakim prefektom razpravljali o vprašanjih, ki so povezani s specifično tematiko. Nekaj več vsebinskih poudarkov bomo vsak dan objavili na spletni strani Slovenske škofovske konference in naših družabnih omrežjih.
|
|
Jezus, bič in naše razvade
Jezusovo telo je danes Cerkev, ki jo gradimo verniki. S svojim življenjem torej pričujemo Zanj. Zato smo odgovorni za svoja dejanja, odgovorni smo za besede, ki jih izrečemo, za zgled, ki ga dajemo. V tem postnem času lahko bolj prisluhnemo Božjemu glasu in razkrinkamo naše skušnjave, naša slaba nagnjenja, ki nas bremenijo in odtegujejo od prave sreče, od bližnjega, s tem pa tudi od Gospoda. Postna spodbuda v tem tednu nas vabi, da poiščemo svojo razvado in se ji odpovemo.
|
|
Ko boš srečala papeža, ga poljubi
O položaju preganjanih kristjanov po svetu so poročali mož in hčerka Asie Bibi, ter nigerijska katoličanka Rebecca Bitrus. Slednjo so dve leti zadrževali islamski skrajneži Boko Haram, potem pa je skupaj z dojenčkom, ki ga je rodila po posilstvu, uspela pobegniti in se vrniti k možu. Sama pravi, da kljub velikemu trpljenju nikoli ni nehala zaupati v Boga. Mama petih otrok Asia Bibi pa je v pakistanskem zaporu zaradi obtožbe bogokletja že dolgih devet let.
|
|
|
Priprava na preizkušnjo
Jezus je vzel s seboj tri učence, Petra, Jakoba in Janeza in »jih peljal na visoko goro« (Mr 9,2). Tam je za trenutek pokazal svojo slavo, slavo Božjega Sina. Ta dogodek bo omogočil učencem, da se bodo pozitivno soočili z Jezusovim trpljenjem, ne da bi jih to pogubilo. Videli so ga, kako bo po trpljenju, v slavi. S temi jih Jezus pripravlja na preizkušnjo. Spremenjenje učencem pomaga, pa tudi nam, razumeti, da je Jezusovo trpljenje skrivnost bolečine, predvsem pa je dar.
|
|
Zakaj bolezni in trpljenje?
O tem sta se pogovarjala Simon Purger in p. Damjan Ristič. Zlo ni Božja volja, je pa zlo možno in je do neke mere dopuščeno. Na misel mi prihaja tudi zgodba, ki jo je uporabljal C. S. Lewis. Pripovedoval je, kako nastaja kip. Najprej imamo marmorni kip, nato pa avtor tolče z dletom, da se kamen krha, na koncu pa nastane nekaj čudovitega. Vmes je bilo veliko prečiščevanja. Lewis je rekel, da je bolečina Božji glas, ki kliče k popolnosti. In kljub temu da je tako, je Bog dober. Ker Bog je drugače dober, kot smo mi.
|
|
Film "Watu Wote: Vsi mi"
Film »Wato Wote« v 22 minutah pripoveduje zgodbo, ki se je zgodila konec leta 2015 v bližini meje med Kenijo in Somalijo. Pripadniki milice Al-Shabaab so napadli potovalni avtobus, med potniki pa so želeli izločiti kristjane in jih ustreliti. Podobno so storili že leto prej, ko je prišlo do pokola 28 nedolžnih žrtev. Tokrat so se muslimanski potniki uprli in niso razkrili, kdo med navzočimi na avtobusu je kristjan. S tem so bili kristjani rešeni. Film zrcali nezaupanje in strah, ki vlada v Keniji.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Kako danes oznanjati evangelij o družini?
200. Sinodalni očetje so posebej poudarili, da so krščanske družine po milosti zakramenta zakona glavni subjekti družinske pastorale, predvsem zato, ker nudijo »veselo pričevanje zakoncev in družin kot domače cerkve«. Zato podčrtujejo: »Potrebno je, da ljudje doživljajo, da je evangelij družine tisto veselje, ki 'napolnjuje srce in celotno življenje ljudi', ker smo v Kristusu odrešeni 'greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti' (Veselje evangelija, 1). V luči prilike o sejalcu (prim. Mt 13,3-9) je naša naloga sodelovati pri setvi; drugo je Božje delo. Ne smemo pozabiti, da je Cerkev, ki pridiga o družini, znamenje nasprotovanja.« Vendar so zakonci hvaležni, če jih pastirji spodbujajo k pogumnemu zavzemanju za močno, rodovitno, vzdržljivo ljubezen, ki se je sposobna postaviti po robu vsemu, kar jim prekriža pot. Cerkev bi rada k družini pristopala s ponižnim razumevanjem in njena želja je, da bi »spremljala vsako družino posebej in vse skupaj, da bi mogle odkriti najboljšo pot za premagovanje težav, s katerimi se srečujejo.« Ni dovolj, da v velike pastoralne načrte sprejmemo neko splošno skrb za družino. Da bi mogle biti družine vedno bolj dejavni subjekti družinske pastorale, je potrebno »oznanjevalno in katehetsko prizadevanje, ki je usmerjeno v notranjost družine« in jim v tem smislu nudi orientacijo.
201. »Zato se od vse Cerkve zahteva misijonarsko spreobrnjenje. Ne smemo obtičati pri oznanjevanju, ki ni povezano z stvarnimi problemi ljudi.« Družinska pastorala »mora omogočiti izkušnjo, da je evangelij družine odgovor na najgloblja pričakovanja človekove osebe: na človekovo dostojanstvo in njegovo polno uresničenje v medsebojnih odnosih, v občestvu in rodovitnosti. Ne gre le za to, da predstavimo navodila, ampak da ponudimo vrednote in tako odgovorimo na potrebo po njih, ki se danes kaže tudi v najbolj sekulariziranih deželah«. Prav tako »so poudarjali nujnost evangelizacije, ki jasno graja kulturne, družbene, politične n gospodarske dejavnike, kakor je nebrzdana logika (prostega) trga, ki ovira pristno družinsko življenje in vodi do diskriminacije, revščine, izključevanja in nasilja. Zato je treba razvijati pogovor in sodelovanje z družbenimi strukturami. Potrebno je spodbujati in podpirati tiste laike, ki se kot kristjani udejstvujejo na kulturnem in družbeno-političnem področju.«
|
|
|
Božja beseda
3. postna nedelja
»On pa je govoril o templju svojega telesa« (Jn 2,21)
2 Mz 20, 1-17;
Ps 19;
1 Kor 1,22-25;
Jn 2,13-25
|
| |
|
|
|
|
