Vabilo k udeležbi na predsedniških volitvah 2012
V nedeljo, 11. novembra 2012, bomo državljani Republike Slovenije volili novega predsednika republike. Na najvidnejšo funkcijo v državi bomo volili osebo, od katere pričakujemo, da bo s svojo avtoriteto pozitivno vplivala na razvoj naše države in na uveljavljanje temeljnih človeških ter demokratičnih vrednot. Funkcija predsednika republike ima velik simbolen pomen, ki je v času krize še toliko večji, zato je pomembno, da pred volitvami razmislimo o vrednotah, ki jih bo poosebljal bodoči predsednik.
Ob predsedniških volitvah se obračamo na katoličane in vse druge dobronamerne ljudi ter jih vabimo k udeležbi na volitvah in k treznemu premisleku, komu bodo namenili svoj glas.
Udeležba na volitvah je državljanska in še posebej krščanska dolžnost, saj tako pokažemo, da je Slovenija naša in da državljani odločamo o njeni prihodnosti. Glas vsakega državljana je enako vreden in enako potreben. Državljanom ne sme biti vseeno, kakšno je in kakšno bo politično, gospodarsko, socialno in duhovno stanje v naši domovini. Z glasovanjem za najbolj primernega kandidata za najvišje vodstveno mesto v državi prispevamo k napredku Slovenije.
msgr. dr. Marjan Turnšek
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
Pismo nadškofa Antona Stresa ob zahvalni nedelji (Vir: nadskofija-ljubljana.si)
Na zahvalno nedeljo se zahvaljujemo Bogu za vse prejete pridelke zemlje, s katerimi se preživljamo, hkrati pa s hvaležnostjo mislimo na številne druge Božje dobrote, ki smo jih deležni. Kot ljubljanski nadškof se tako s posebno hvaležnostjo spominjam sodelavcev, s katerimi skupaj delamo na Božjih poljih, zrelih za žetev (prim. Jn 4,35).
Iskrena zahvala vsem sodelavcem na nadškofiji, članom škofijskih svetov in komisij ter vsem nepogrešljivim sodelavcem po župnijah, župnikom, kaplanom, duhovnim pomočnikom in diakonom za vašo velikodušno »pastoralno ljubezen«.
Hvala vsem članom župnijskih pastoralnih svetov. Hvala ključarjem in članom gospodarskih svetov in vsem, ki skrbite za vzdrževanje in obnavljanje cerkvenih stavb in ustanov, ter vsem, ki skrbite za lepoto naših cerkva, da so dostojne Božje hiše.
Posebna zahvala velja katehistinjam in katehistom ter voditeljem in animatorjem različnih skupin, ki sodelujete pri oznanjevalnih nalogah in si prizadevate za utrditev vere v župnijah. Hvala vsem vzgojiteljem in učiteljem po naših vzgojnih in izobraževalnih ustanovah.
Hvala bogoslužnim sodelavcem: ministrantom, bralcem, delivcem obhajila, organistom in zborovodjem ter pevcem.
Posebno zahvalo dolgujem vsem prostovoljcem in sodelavcem Karitas in drugih dobrodelnih ustanov in organizacij. Zahvaljujem se vam v imenu tistih, ki vašo pomoč najbolj potrebujejo in so je v tako obilni meri deležni.
Hvala gospodinjam po župniščih in vsem drugim, ki skrbite za svoje duhovnike.
S hvaležnostjo v srcu mislim tudi na vse, ki sodelujete pri naših glasilih in stikih z javnostmi: pri radiu, televiziji, časopisih in izdajateljskih hišah, saj je vaše delovanje v našem času izjemno pomembno in zahtevno.
Ne nazadnje pa se iskreno zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki nam z gmotnimi darovi pomagate pri uresničevanju naših nalog in pri delovanju naših ustanov ter šol, vrtcev, gimnazij, fakultet in semenišča.
Skratka, hvala vsem, ki sodelujete v Cerkvi pri njenem apostolskem delovanju. Naj vsemogočni Bog blagoslavlja vašo velikodušnost s svojimi darovi, da bodo naša skupna prizadevanja rodila bogate duhovne sadove za rast in razvoj Božjega kraljestva med nami.
msgr. dr.Anton Stres
ljubljanski nadškof
Več na: http://nadskofija-ljubljana.si/zahvalna-nedelja-in-pismo-nadskofa-antona-stresa-ob-zahvalni-nedelji/
Sprejeto sporočilo škofovske sinode Božjemu ljudstvu (Vir: katoliska-cerkev.si)
Sinodalni očetje so sprejeli Sporočilo Božjemu ljudstvu. Gre za sklepni dokument škofovske sinode, ki je namenjen vsem vernikom ob zaključku 13. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode.
Ljudi današnjega časa voditi v osebno srečanje z Jezusom
Besedilo izpostavlja neobhodno potrebo po novi evangelizaciji v današnjem svetu in kristjane spodbuja, da z vedrim pogumom oznanjajo evangelij ter z vero premagajo strah. Ljudi današnjega časa je namreč treba voditi v srečanje z Jezusom, kajti vsepovsod se čuti potrebo po oživitvi vere, ki je v nevarnosti, da jo bodo kulturni okviri zadušili. »Spremenjeni družbeni in kulturni scenariji nas kličejo k nečemu novemu: da na prenovljen način živimo svojo skupno izkušnjo vere in oznanila, in sicer preko evangelizacije, ki je nova v svoji gorečnosti, metodah in izrazih,« piše v sporočilu. Škofje izpostavljajo, da ne gre za izumljanje novih strategij, kot da bi bil evangelij eden od proizvodov v trgovini z religijami. Gre za to, da ponovno okrijemo načine, kako dogodke, v katerih so se osebe približale Jezusu in bile z njegove strani poklicane, postavimo v današnje okoliščine in naš čas. To, kako se je življenje oseb v različnih okoliščinah odprlo za Kristusa, lahko vidimo v Svetem pismu, zato sinodalni očetje izpostavljajo pomen rednega branja svetih spisov.
Evangelizacija povezana s spreobrnjenjem
Škofovska sinoda izpostavlja, da se nova evangelizacija dotika vsakega osebno. Da bi lahko evangelizirali svet, mora Cerkev najprej prisluhniti Božji besedi. Vabilo k evangeliziranju se namreč spremeni v poziv k spreobrnjenju. Začeti moramo torej najprej pri sebi v moči Kristusa, ki edini lahko vse stvari naredi nove. Gospodov Duh je namreč prvi akter tako spreobrnjenja kot evangelizacije, izpostavljajo škofje in dodajajo, da delo nove evangelizacije stoji ravno na tej gotovosti. Zaupamo v navdih in moč Svetega Duha, ki nas bo poučil o tem, kaj moramo reči in kaj moramo storiti, tudi v najtežjih trenutkih. Naša dolžnost pa je, da strah premagamo z vero, ponižanje z upanjem in ravnodušnost z ljubeznijo. Kljub optimizmu pa sinodalni očetje ne zanikajo težav in izzivov, pri čemer izpostavljajo globalizacijo, migracijo, sekularizacijo, krizo politične in državne hegemonije, nove oblike revščine, razne oblike ateizma in agnosticizma – v vseh teh okoliščinah je evangelij prinašalec luči ter zmožen ozdraviti vsako slabotnost človeka.
Vloga družine in drugih stvarnosti v evangelizaciji
V nadaljevanju je izpostavljena družina kot naravni prostor evangelizacije ter njena vloga pri posredovanju vere. Družinsko življenje je prvi prostor, kjer se evangelij sreča z običajnostjo življenja in se vidi njegova zmožnost spreminjanja temeljnih pogojev bivanja na obzorju ljubezni. Evangelizacija seveda ne more mimo vloge župnij, posvečenih oseb, duhovnikov, diakonov in katehistov, tu so seveda tudi laiki ter cerkvena gibanja, združenja in razne skupine. Posebno mesto je dodeljeno mladim. Pričevanje o evangeliju ni privilegij nikogar, piše v sporočilu.
Evangelizacija v dialogu s kulturami in religijami
V središču nove evangelizacije je Kristus in človeška oseba, zato se ne zapira pred različnimi človeškimi izkušnjami. Sinodalni očetje tu izpostavljajo dialog z različnimi kulturami, potrebo po srečanju vere in razuma, kjer imajo pomembno mesto šole in univerze; ne gre zanemariti medijev, znanosti in tehnike, ekonomije in umetnosti. Evangelij mora razsvetliti tudi politični prostor, od katerega se zahteva nesebično in transparentno prizadevanje za skupno dobro, spoštovanje človekovega dostojanstva od spočetja do naravne smrti, družine in zakonske zveze med enim moškim in eno žensko, svobodo vzgoje, pospeševanje verske svobode. Jasno pričevanje se pričakuje od kristjanov, ki živijo zapoved ljubezni tudi pri političnem udejstvovanju. Cerkev želi gojiti dialog z drugimi religijami in tako prispevati k miru, zavrača vsak fundametnalizem in obsoja vsako obliko nasilja. Znamenje pristne nove evangelizacije je tudi njena pozornost do ubogih. Biti ob strani tistim, ki jih je življenje ranilo, ni le izraz družbenosti, ampak je predvsem duhovno dejstvo.
Nagovor Cerkve različnih delov sveta
Sinodalni očetje v imenu Cerkve namenijo besede različnim delom sveta: Afriki, Severni Ameriki, Latinski Ameriki in Karibom, Aziji, Oceaniji in Evropi. »Sedanje težave naj vam ne vzamejo poguma, dragi evropski kristjani,« piše v sporočilu, »ampak naj bodo sprejete kot izzivi, ki jih je treba preseči, in priložnosti za bolj veselo in bolj živo oznanjevanje Kristusa in njegovega evangelija življenja.« Dokument se sklene z besedami, namenjenimi Mariji, ki kot zvezda nove evangelizacije usmerja našo pot.
Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.
Več na: http://katoliska-cerkev.si/sinoda-sprejeto-sporocilo-skofovske-sinode-bozjemu-ljudstvu
»Svetost ni ne stvar elite ne stvar preteklosti« (Vir: druzina.si)
Svetost po besedah papeža Benedikta XVI. ni ne stvar elite ne stvar preteklosti. Vsekakor ni 'nekaj oddaljenega ali nedosegljivega', je dejal papež v svojem nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja na včerajšnji praznik vseh svetih. Poklicanost k svetosti je stvar vseh vernikov. Vsakdo je poklican, da živi v skupnosti z Bogom. Tudi današnji čas potrebuje svetnike. Svetniki namreč kažejo na raznolikost, kako verniki lahko živimo evangelij in smo 'žareča znamenja' Božje ljubezni, je prepričan sveti oče.
Praznik vseh svetih je predokus lepote življenja, ki se v polnosti odpira za Božjo ljubezen in končno občestvo vseh vernih v nebesih, je pojasnil papež. V svetnikih je na različne načine navzoč Kristus. Sveti utelešajo zmago ljubezni nad sebičnostjo in smrtjo. Njihov zgled nam kaže, da pot za Jezusom vodi v večno življenje in osmisljuje večnost.
Vera v večno življenje pa ne pomeni bežanja iz resničnosti. »Le vera v večno življenje nam dopušča, da resnično ljubimo preteklost in sedanjost,« meni Benedikt XVI. Nocoj, na praznik spomina vseh vernih rajnih, pa bo sveti oče v kripti bazilike sv. Petra molil na grobnicah svojih predhodnikov.
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/3D11C49FC9A99D28C1257AA9006A336E?OpenDocument
TEOLOŠKI KOTIČEK
PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument
Naše prednosti
25. Močne točke naše Cerkve kažejo na njeno zasidranost v Kristusu in so neizogibna izhodišča za nadaljnjo pastoralno prenovo. Prednosti, ki jih vidimo v Cerkvi na Slovenskem, so:
– zmernost v teologiji in pastorali,
– navezanost na katoliško tradicijo,
– zavzetost in marljivost pastoralnih delavcev,
– solidarnost in vzgoja,
– iskrena vera.
Zmernost v teologiji in pastorali
26. V burnem pokoncilskem času je Cerkev v Evropi doživljala vzpone in padce. V nekaterih deželah je prevladala radikalna reformna smer, ki je hotela povsem pretrgati vezi s preteklostjo. Kot odgovor se je nato pojavila druga smer, ki je branila in poveličevala preživete oblike katolištva. V slovenskem prostoru se je ustalila zmerna teološka in pastoralna smer, ki sprejema izziv novega, ne da bi zato povsem prekinila s starim. Na Slovenskem niso prevladali različni redukcionizmi, ki bi krčili vero v Jezusa Kristusa in izbire Cerkve na kakšno od humanističnih dejavnosti, kot so: psihoterapija, ekologija, socialna in kulturna animacija, filantropija, politika ipd. Zmernost katolištva se kaže tudi v odnosu do slovenstva. Ljubezen do naroda je poudarjena vrednota, ni pa prišlo do zdrsa religije v nacionalizem. Tovrstno zmernost v teologiji in pastorali štejemo kot prednost, saj pripomore k večji usmerjenosti na Jezusa Kristusa.
Navezanost na katoliško tradicijo
27. Katoliška tradicija v urbanih središčih sicer slabi, v celoti gledano pa ostaja najbolj razširjeni kulturno-duhovni okvir na Slovenskem. Katoliški koledar je večini Slovenk in Slovencev vodilo za osmišljanje in praznovanje teka dni in let. Številnim ljudem so blizu blagoslovi. Nekateri stari verski običaji so rešeni pozabe. Podružnične cerkve in verska znamenja so negovana. Čeprav poudarjamo, da tradicionalna vernost za osebno rast ni dovolj, je navezanost slovenskega človeka na katoliško tradicijo vendarle pozitivna. Prispeva h gradnji občestva in je velika priložnost za poglobitev in evangelizacijo.
Zavzetost in delavnost pastoralnih delavcev
28. Mnogi duhovniki, redovniki in laiki so zelo marljivi. Številni laiki veliko časa, moči in darov namenijo bodisi za domače župnijsko občestvo bodisi za skupino, laiško gibanje, skupnost ali združenje. Prostovoljno delo je zanje še vedno samoumevno, ceni pa ga tudi širša okolica. Duhovniki pogosto delajo z malo sredstvi in v težkih pogojih. Marsikateri izmed njih si ne privošči zasluženih počitnic, ne gre v pokoj, čeprav bi mu to leta že narekovala, svoje prihranke pa daruje cerkveni skupnosti. Požrtvovalnost in predanost duhovnikov, redovnikov in laikov govori o tem, da gorečnost za Božje kraljestvo med pastoralnimi delavci živi in ne pojenja. Z veseljem opažamo, da se podobne drže kažejo tudi pri mladih voditeljih skupin in različnih animatorjih.
Solidarnost in vzgoja
29. Družba Cerkev prepoznava kot eno od vodilnih na področju solidarnosti. Cerkvene dobrodelne ustanove s prostovoljnimi darovi, prostovoljnim delom in malo medijske pozornosti veliko naredijo za uboge. Sporočilo dobrote, ki je odlično Kristusovo sporočilo, zato ni preslišano. Podobno velja za področje vzgoje. Osnovnošolski verouk obiskuje večina slovenskih otrok. Vzgojnih dejavnosti, kot so skavti in oratoriji, je deležnih veliko otrok in mladih. Festival Stična mladih[1] po svoji tradiciji, kakovosti in množični udeležbi nima primere v srednjeevropskem prostoru. Katoliški vrtci in šole so med ljudmi spoštovani, iskani in bi jih lahko bilo več. Večina ljudi sprejema in ceni vzgojna prizadevanja Cerkve.
Iskrena vera
30. Dogajanje v Cerkvi radi presojamo na osnovi dejanj škofov in duhovnikov, pa tudi na osnovi (ne)uspeha verskih ustanov in programov. Ob tem zlahka spregledamo najpomembnejšo silo, ki vedno deluje in veže celotno cerkveno zgradbo. To je skrita vsakdanja molitev mnogih mož in žena, njihovo trdno zaupanje v Boga ter njihova zvesta medsebojna ljubezen. Živo jedro Cerkve na Slovenskem sestavljajo Kristusu predana srca preprostih ljudi. To je predanost, ki ima življenjski zgled v Mariji, Jezusovi materi. V našem ljudstvu prisotna Marijina drža, ki je drža vere in zaupanja v vsakdanjem življenju (Marija v Nazaretu), obenem pa tudi drža pogumnega pričevanja v javnosti (Marija v Jeruzalemu pod Jezusovim križem), je prvo poroštvo za pastoralno prenovo v prihodnjih letih.
|
|
|
|
|
|
|
