AKTUALNE NOVICE
Izjava Sveta katoliških laikov Slovenije
o predlagani noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
V Svetu katoliških laikov Slovenije, ki združuje 39 civilno družbenih organizacij, odločno nasprotujemo spremembam Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je predlagala Združena levica. Novela spreminja definicijo zakonske zveze in jo je v teh dneh Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide po zgolj eni javni obravnavi sprejel kot primerno za nadaljnjo obravnavo.
Vlado želimo spomniti, da smo slovenske volivke in volivci 25. marca 2012 po triletnem javnem razpravljanju jasno zavrnili sporni Družinski zakonik. Nezaslišano je, da se sporna novela, ki je še veliko radikalnejša kot omenjeni zakonik, slaba tri leta kasneje sprejema potiho in po skrajšanem postopku.
Predlagane spremembe zato pomenijo neposredno ignoriranje volje volivcev, ki je bila na referendumu kot najvišjem možnem izrazu volje državljank in državljanov jasno izražena.
Čudimo se, da nekatere politične stranke izkoriščajo trenutek, ko se kot narod soočamo z veliko gospodarsko krizo in resnimi socialnimi problemi, in kot svojo prvenstveno nalogo prepoznavajo rušenje temeljnih naravnih in kulturnih danosti, ki omogočajo preživetje naroda, in s tem odpirajo ideološke teme, ki nas bodo le še bolj delile med seboj.
Predlagana novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč med drugim:
1. zakonske skupnosti ne opredeljuje več kot življenjsko skupnost moškega in ženske, ampak kot »življenjsko skupnost dveh oseb«, ne glede na njun spol;
2. iz družinske zakonodaje izpušča omembo moškega in ženskega spola (2. člen) in omembo, da obstajata dva spola (3. člen);
vse pravne posledice, ki sedaj veljajo za skupnost ženske in moškega, prenaša tudi na istospolno skupnost dveh žensk ali dveh moških (vključno s posvojitvijo otrok in umetno oploditvijo);
3. na področju vzgoje in izobraževanja preprečuje staršem, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojimi vrednotami in prepričanjem, kar pomeni kršitev njihove ustavne pravice;
4. na vseh drugih področjih družbenega in javnega življenja vodi v sistemsko diskriminacijo in omejevanje svobode izražanja vseh tistih državljanov, ki se ne strinjamo z ideološko redefinicijo zakonske zveze in teorijo spola, saj novela ne predvideva ugovora vesti.
Vse kristjane, pripadnike drugih verskih skupnosti in vse ljudi dobre volje vabimo, da se ponovno združimo v prizadevanju za ohranitev temeljne vrednote zakonske skupnosti moškega in ženske, ki edina moreta posredovati novo življenje, in našim poslancem sporočimo, da predlagane spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odločno zavračamo.
Svet katoliških laikov Slovenije
Več informacij:
[email protected]
www.skls.si
Izjava p. Tadeja Strehovca OFM: Država je zavezana varovanju zakonske zveze moškega in ženske (Vir: Radio Vatikan)
V torek, 10. februarja je na Odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide potekala razprava o spremembah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pater Tadej Strehovec OFM, predsednik komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je za Radio Vatikan glede tega podal izjavo.
Država je zavezana varovanju zakonske zveze moškega in ženske
Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci vsi skupaj prav lepo pozdravljeni.
1. V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK čutimo dolžnost, da se v času, ko se naša država sooča z resnimi ekonomskimi, socialnimi in demografskimi problemi, zavzamemo za ohranitev in okrepitev vrednote zakonskega in družinskega življenja.
2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D) ocenjujemo kot neprimeren in mu odločno nasprotujemo.
3. V Komisiji smo prepričani, da je sklenjena zakonska zveza znamenje vseživljenjske zveze med enim moškim in eno žensko, ki sta se skupaj odločila za ljubeče in zvesto življenje moža in žene.
4. Zakonska zveza te vrste je najbolj primerno okolje za otrokov psihološki, telesni in duhovni razvoj. Zato je institucija zakonske zveze »enega moškega in ene ženske« velika naravna in Božja dobrina, ki mora biti tako na zasebni kot tudi na družbeni ravni ustrezno zaščitena, v izobraževalnih ustanovah ter v javnem življenju pa ustrezno promovirana.
5. Zato v Komisiji odločno nasprotujemo tistim predlaganim spremembam družinske zakonodaje, ki bi pojmovanje in vrednotenje zakonskega in družinskega življenja izpostavile novim pretresom in ga še bolj razvrednotile, posvojene otroke pa izpostavile nepredvidljivim in nepopravljivim posledicam. To je bilo tudi mnenje skupne izjave največjih verskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo 22.3.2012 podpisali predstavniki Katoliške Cerkve, Pravoslavne Cerkve in Islamske skupnosti.
6. V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK menimo, da bo redefinicija zakonske zveze odprla vrata novim oblikam diskriminacije, omejevanju verske svobode in omejevanju svobode izražanja državljanov kot tudi simbolnemu razvrednotenju zakonske zveze, materinstva in očetovstva. Med temi posebej omenjam naslednje:
- Sprejem takšne redefinicije za državljane ne predvideva ugovora vesti ter odpira vrata diskriminaciji vseh tistih ljudi, ki se ne strinjajo z ideološko redefinicijo zakonske zveze. To se bo še posebej pokazalo v primeru odpuščanja matičarjev, ki ne bodo hoteli sklepati zakonske zveze. Podobno bo veljalo v primeru učiteljev, ki ne bodo poučevali teorije spola in se ne bodo strinjali z državno ideologijo. Podobno bo veljalo za sodnike in socialne delavce.
- Sprejem zakona bo odprl vrata potencialnemu sankcioniranju katoliških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki ne bodo sledile sporni državni ideologiji in zaradi zavračanja te ideološke redefinicije tvegale izgubo javnega financiranja.
- Sprejeta redefinicija bo odprla vrata diskriminaciji družinskih, verskih in humanitarnih organizacij na javnih razpisih, ki se pri svojem delu ne bodo izrecno posvečale redefiniranim oblikam skupnega bivanja.
- Predlog bo odprl vrata za zdravljenje neplodnosti z biomedicinsko pomočjo na državne stroške in to za ljudi, ki niso neplodni. Prav tako bo takšna redefinicija zakonske zveze odprla vrata nadomestnemu materinstvu in izkoriščanju revnih žensk, ki bodo prodajale svoje otroke za bogate naročnike.
- Redefinicija zakonske zveze bo omejila in kršila pravico staršev do vzgoje v skladu z lastnim etičnim in verskim prepričanjem, saj bodo na osnovi tega zakona spremenjeni učni načrti, ki bodo zanikali pomen materinstva in očetovstva.
7. Na koncu v Komisiji poudarjamo, da je še večja zaščita družine, utemeljena na zakonski zvezi med možem in ženo, nujno potrebna za celosten razvoj človeške osebe in njeno dostojanstvo ter tudi za trdnost, mir in prihodnost naroda ter države. Zato vas v imenu Komisije Pravičnost in mir pozivam, da se odpoveste ideološkim delitvam in predlog spremembe zakona zavrnete.
Dr. Tadej Strehovec
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
(Govor na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem Zboru, 10. 2. 2015)
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/02/11/izjava_dr%C5%BEava_zavezana_varovanju_zakonske_mo%C5%A1kega_in_%C5%BEenske/1122724
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2015 (Vir: Katoliška Cerkev)
Utrdite svoja srca (Jak 5,8)
Dragi bratje in sestre!
Postni čas je čas prenove Cerkve, skupnosti in posameznih vernikov ter predvsem ”čas milosti” (2 Kor 6,2). Bog od nas ne zahteva ničesar, česar bi nam prej že ne podaril: ”Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil” (1 Jn 4,19). Bog ni brezbrižen do nas. Vsakega od nas nosi v svojem srcu, pozna nas po imenu, skrbi za nas in nas išče, ko ga zapustimo. Zanima se za vsakega izmed nas; v svoji ljubezni ga zanima vse, kar se dogaja z nami. Ko živimo udobno življenje in nam gre vse dobro, se včasih zgodi, da pozabimo na druge (česar Bog Oče ne naredi nikoli), se ne zanimamo za njihove težave, trpljenje in krivice, ki se jim dogajajo … Tedaj naše srce zapade v brezbrižnost. Medtem ko se počutim precej dobro in prijetno, pozabljam na tiste, ki so v težavah. Ta egoistična razvada, ravnodušnost, ima danes svetovne razsežnosti, zato lahko govorimo o globalizaciji brezbrižnosti. Gre za stisko, s katero se kristjani moramo soočiti.
Ko se Božje ljudstvo spreobrne k njegovi ljubezni, najde odgovore na vprašanja, ki mu jih zgodovina vedno znova zastavlja. Eden izmed največjih izzivov, pri katerem se želim ustaviti v tej poslanici, je ravno globalizacija brezbrižnosti.
Ravnodušnost do bližnjih in do Boga je resnična preizkušnja tudi za nas kristjane, zato moramo v vsakem postu slišati krik prerokov, ki so povzdigovali glas in nas tako prebujali.
Bog ni brezbrižen do sveta, ampak ga ljubi do te mere, da pošlje svojega Sina za odrešenje vsakega človeka. V učlovečenju, zemeljskem življenju, smrti in vstajenju se dokončno odpirajo vrata med Bogom in človekom, med nebom in zemljo. Cerkev je z oznanjevanjem Božje besede, obhajanjem zakramentov in pričevanjem vere, ki se uresničuje v dobrodelnosti (prim. Gal 5,6), kakor roka, ki vrata drži odprta. Toda svet teži k temu, da se zapre vase in zapre tista vrata, skozi katera Bog vstopa v svet in svet vanj. Tako roka, ki je Cerkev, ne sme biti nikoli presenečena, če je odrinjena, stisnjena in poškodovana.
Božje ljudstvo potrebuje prenovo, da ne bi postalo brezbrižno, da se ne bi zaprlo samo vase. Predlagam tri korake, o katerih premišljujemo na poti prenove.
”Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli” (1 Kor 12,26) – Cerkev
Cerkev nam s svojim učiteljstvom in predvsem z zgledom dobrodelnosti ponuja Božje usmiljenje, ki razbija spone smrti, ki jih povzroča brezbrižnost in jih ustvarjamo z zapiranjem vase. Pričujemo lahko samo o tistem, kar smo že prejeli in izkusili. Kristjan dovoli Bogu, da ga obleče s svojo dobroto in usmiljenjem, da ga pokrije s Kristusom, da mu postane podoben –služabnik Bogu in ljudem. Na to nas opominja bogoslužje velikega četrtka z obredom umivanja nog. Peter ni želel, da bi mu Jezus umil noge, potem pa je spoznal, da Jezus noče biti le zgled medsebojnega služenja. To dejanje lahko stori samo tisti, ki je že pustil, da mu Kristus umije noge. Samo ta ima ”delež” z Njim (Jn 13,8) in lahko služi ljudem.
Postni čas je primerno obdobje, da dovolimo Kristusu, da nam streže, in tako postanemo kakor On. To se lahko zgodi, ko poslušamo Božjo besedo in prejemamo zakramente, še posebej evharistijo. V njej postanemo tisto, kar prejemamo – Kristusovo telo. V tem telesu ni prostora za brezbrižnost, za katero se zdi, da obvladuje naša srca. Kajti kdor je Kristusov, pripada samo enemu telesu in v Njem ne moremo biti brezbrižni drug do drugega. ”Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi” (1 Kor 12,26).
Cerkev je občestvo svetnikov – communio sanctorum, ker v njej sodelujejo vsi svetniki in ker je občestvo svetih reči: razodeta Božja ljubezen in Kristus v vseh njegovih darovih. Med njimi je tudi odgovor vseh, ki dopustijo, da jih doseže ta ljubezen. V občestvu svetnikov sodeležnosti pri svetih rečeh nihče ne poseduje samo zase, ampak je vse, kar ima, za vse. Ker smo včlenjeni v Boga, lahko storimo nekaj tudi za oddaljene in za tiste, ki jih s svojimi močmi ne moremo nikoli doseči. Kajti z njimi in zanje prosimo Boga, da bi se vsi odprli njegovemu odrešilnemu delovanju.
”Kje je tvoj brat?” (1Mz 4,9) – župnije in skupnost
Kar smo povedali za katoliško Cerkev, je treba prevesti tudi v življenje skupnosti in župnij. Ali lahko v takih cerkvenih okoljih izkusimo in doživimo, da smo člani enega samega telesa? Telo, ki hkrati prejema in daruje, kar mu želi podariti Bog? Telo, ki pozna svoje majhne, revne in šibkejše ude in skrbi zanje? Ali se zatekamo k neki univerzalni ljubezni, ki se samo od daleč približa svetu, vendar pred zaprtimi vrati pozabi na sedečega Lazarja (prim. Lk 16,19–31)?
Da bi lahko prejeli, kar nam podarja Bog, in bi to obrodilo sadove, moramo preseči vidne meje Cerkve v dveh smereh.
Najprej se v molitvi pridružimo nebeški Cerkvi. Ko zemeljska Cerkev moli, se vzpostavi občestvo vzajemne pomoči in dobrega, ki pride do Božjega obličja. S svetniki, ki so že dosegli polnost občestva z Bogom, sestavljamo tisti del skupnosti, v kateri ljubezen premaga brezbrižnost. Nebeška Cerkev ni zmagoslavna, ker bi obrnila hrbet zemeljskim težavam in bi uživala sama s seboj. Svetniki so namreč tisti, ki se že veselijo in zrejo dejstvo, da sta Kristusova smrt in vstajenje dokončno premagala brezbrižnost, trdoto srca in sovraštvo. Dokler ta zmaga ne prešine celega sveta, bodo svetniki hodili med nami kot romarji. Cerkvena učiteljica sveta Terezija Deteta Jezusa iz Lisieuxa je prepričano zapisala, da nebeško veselje za zmago križane ljubezni ne more biti popolno, dokler je na zemlji vsaj en človek, ki trpi in ječi: ”Računam s tem, da v nebesih ne bom mirovala, kajti moja želja je, da bi delovala še naprej za Cerkev in za duše” (Pismo 254, 14. julij 1897).
Tudi mi smo deležni zaslug svetnikov, ki sodelujejo z našim bojem ter našo željo po miru in spravi. Njihovo veselje je zmaga v vstalem Kristusu in za nas predstavlja vir moči, da lahko premagamo številne oblike brezbrižnosti in trdoto srca.
Na drugi strani je potrpežljivo pričevanje Njega, ki hoče vse in vsakega privesti do Očeta. Ljubezen ne more zamolčati poslanstva. Cerkev Jezusu Kristusu sledi na njegovi poti, da bi dosegla vsakega človeka, do skrajnih meja sveta (prim. Apd 1,8). Tako lahko vidimo v svojem bližnjem brata in sestro, za katera je Kristus umrl in vstal od mrtvih. Kar smo prejeli, smo prejeli tudi za njiju in prav to, kar so ti bratje prejeli, je dar za Cerkev in celotno človeštvo.
Dragi bratje in sestre, tako močno si želim, da bi kraji, kjer je prisotna Cerkev – še posebej naše župnije in skupnosti – postali otoki usmiljenja v morju brezbrižnosti.
”Utrdite svoja srca” (Jak 5,8) – vsak vernik
Tudi kot posamezniki smo v nevarnosti, da postanemo brezbrižni. Nasičeni smo s tragičnimi novicami in podobami, ki nam pripovedujejo o človeškem trpljenju, obenem pa čutimo nemoč, da bi ukrepali. Kaj naj storimo, da se ne bomo prepustili tej spirali strahu in nemoči?
V prvi vrsti lahko molimo v edinosti z zemeljsko in nebeško Cerkvijo. Ne podcenjujmo moči skupinske molitve! Pobuda 24 ur za Gospoda, za katero upam, da se bo 13. in 14. marca odvijala po vsej Cerkvi in tudi na škofijski ravni, želi biti izraz nujnosti molitve.
Na drugem mestu lahko pomagamo s konkretnimi dobrodelnimi dejanji, ki dosežejo bližnje in oddaljene v številnih karitativnih ustanovah v Cerkvi. Post je primeren čas, da pokažemo zanimanje za drugega tudi s simbolnim, vendar konkretnim dejanjem svojega sodelovanja pri skupni dobrodelnosti.
Na tretjem mestu pa je trpljenje bližnjih, ki predstavlja nenehni klic k spreobrnitvi, saj me morajo potrebe mojega brata opominjati na krhkost mojega življenja, moje odvisnosti od Boga in drugih bratov. Če ponižno prosimo za Božjo milost in sprejmemo omejitve svojih zmožnosti, tedaj lahko zaupamo v neizmerne možnosti, ki nam jih namenja Božja ljubezen. Tako se bomo lahko zoperstavili hudičevi skušnjavi, ki nas zavaja v misel, da lahko odrešimo sebe in svet z lastnimi močmi.
Da bi lahko presegli brezbrižnost in lastne težnje po vsemogočnosti, želim, da bi vsi preživeli postni čas kot obdobje oblikovanja srca, kot je dejal Benedikt XVI. (okrožnica Bog je ljubezen, 31). Imeti usmiljeno srce ne pomeni šibkega srca. Kdor želi biti usmiljen, mora imeti srce hrabro, močno, zaprto za Skušnjavca in odprto za Boga. Srce, ki prepušča Svetega Duha, spremlja na pot ljubezni tudi brate in sestre. To je skromno srce, ki pozna lastne omejitve in se razdaja za druge.
Dragi bratje in sestre, zato želim v tem postnem času z vami prositi Kristusa z besedami: ”Upodobi naša srca po svojem srcu” (iz litanij Srca Jezusovega). Tako bomo imeli hrabro, usmiljeno srce, ki se ne bo zapiralo samo vase, temveč bo radodarno, pripravljeno za pomoč in ne bo zapadlo v vrtinec globalizacije brezbrižnosti.
To vam želim in molim, da bi vsak vernik in vsaka cerkvena skupnost uspešno prehodila pot postnega časa, hkrati pa prosim, da molite zame. Naj vas blagoslavlja Gospod in varuje Mati Marija.
V Vatikanu, 4. oktobra 2014, na praznik sv. Frančiška Asiškega.
Frančišek
Več na: http://katoliska-cerkev.si/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-postni-cas-2015
Mojca M. Štefanič, »Otroci, bogastvo družbe« (Vir: Družina)
»Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj. Povzdigni oči naokrog in poglej, vsi se zbirajo, prihajajo k tebi. Tvoji sinovi prihajajo od daleč, tvoje hčere peljejo pod roko. Tedaj boš videla in žarela, srce ti bo drhtelo in se širilo« (Iz 60, 1.4,5).
V navzočnosti okoli 11.000 romarjev in obiskovalcev je papež Frančišek na praznik Lurške Matere Božje najprej zmolil Zdravo Marijo pred kipom Lurške Matere Božje, nato pa nadaljeval s katehezo o otrocih in družini.
Frančišek je spomnil na besede iz knjige preroka Izaije o veselju, ki ga starši izkušajo ob svojih otrocih. Papež je poudaril: »Otroci so dar«, nanje ne smemo gledati kot na lastnino. Biti sin ali hči obenem pomeni, da smo edinstveni in da ostajamo neločljivo povezani s svojimi koreninami.
Sinovi in hčere »so ljubljeni, ker v sebi nosijo neodtujljivo ljubezem otroštva, lepoto, da so najprej ljubljeni«. Le na ta način lahko prepoznamo tudi Božjo ljubezen, ki je poslednji vir za čudež otroštva.
Vsakemu sinu in hčeri Bog kot pečat podarja svojo ljubezen in osebno dostojanstvo. Na to moramo pomisliti tudi ob skrbi za prihodnost ali osebnih napakah. Bog nam pušča svobodo, nikoli pa ne zapusti svojih otrok.
Četrta zapoved od otrok zahteva, da spoštujejo svoje starše. Bog s tem povezuje obljubo, »da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje za vselej«. Ljubeča povezanost med generacijami zagotavlja prihodnost in zgodovino dela človeško. Če staršem odrečemo čast in spoštovanje, čast odvzamemo tudi družbi.
Nasprotno pa je družba, ki se iz udobja in sebičnosti odreče otrokom, zelo žalostna. V zvezi s tem je papež omenil nizko rodnost v številnih evropskih državah in poudaril poseben dar družin z več otroki. Otroci skrbijo za to, da družba ostaja mlada, jo bogatijo in širijo njene moči, ji podarjajo življenje. Ob tem pa mora biti starševstvo odgovorno, kot nas uči okrožnica Humanae vitae blaženega papeža Pavla VI. Zavestno ne imeti otrok je zelo sebična odločitev.
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBotroci-bogastvo-druzbe%C2%AB
Mojca M. Štefanič, V načrtu kongregaciji za laike in družino (Vir: Družina)
Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je na tiskovni konferenci povedal, da so kardinali na konzistoriju razpravljali o morebitni ustanovitvi dveh novih kongregacij, za laike in družino, pa tudi za Karitas, pravičnost in mir. Časovni okvir za reformo rimske kurije, s katero je Frančišek pričel po svoji izvolitvi, zaenkrat še ni določen.
Srečanja se je doslej udeležilo 165 kardinalov z vsega sveta, po besedah p. Lombardija pa število še raste. 25 cerkvenih dostojanstvenikov se je iz starostnih ali zdravstvenih razlogov opravičilo.
Papež je poudaril, da je cilj reforme kurije »spodbuditi večjo usklajenost dela med različnimi dikasteriji in uradi ter učinkoviteje sodelovanje«. Poleg sodijo tudi preglednost delovanja, pristna sinodalnost in kolegialnost. Reforma ni namenjena sama sebi, temveč je sredstvo, ki naj bi privedlo do omenjenih ciljev. To ni preprosta naloga, saj od vseh zahteva veliko časa, odločnosti in pripravljenosti za sodelovanje.
Po pozdravnem nagovoru papeža je kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga konzistorij najprej seznanil z delom kardinalskega sveta K9, pristojnega za pripravo reforme, je na tiskovni konferenci dejal p. Lombardi. Kardinal Maradiaga je pojasnil potek in posamezne etape dela ter posvete s podkomisijami. Po njegovih navedbah je bilo doslej zabeleženih okoli 100 predlogov za projekt reforme.
Tajnik kardinalskega svet K9, Marcello Semeraro, je nato udeležence zasedanja seznanil z doslej dogovorjenimi okvirnimi datumi za reformo, pa tudi s cerkveno-teološkimi smernicami reforme. Mednje sodijo tudi razmisleki o boljši usklajenosti kurije s pomočjo nekakšnega moderatorja, za kar pa ni predvidena ustanovitev novega urada. To funkcijo naj bi v še večji meri prevzelo državno tajništvo.
Dosledno bi bilo, če bi poleg kongregacij za škofe, duhovnike ali redovnike ustanovili še vzporedno kongregacijo za laike in družino, je poudaril p. Lombardi, ob tem pa pojasnil, kako se mu zdi malo verjetno, da bi vodenje takšne kongregacije prevzel laik.
Po papežu in obeh poročevalcih se je včeraj dopoldne k besedi prijavilo 12 kardinalov, srečanje se je nadaljevalo popoldne, kardinali pa znova zasedajo danes.
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/v-nacrtu-kongregaciji-za-laike-in-druzino
Mojca M. Štefanič, Newyorški kardinal napovedal upor proti evtanaziji (Vir: Družina)
Newyorški kardinal Timothy Dolan se bo odločno morebitni legalizaciji samomora z zdravniško pomočjo v svoji zvezni državi. Tudi drugi katoliški škofje tej temi namenjajo »veliko prednost«, kot je v pogovoru za ameriški časnik Daily News pojasnil kardinal Dolan. Minuli teden naj bi po navedbah omenjenega časnika trije neozdravljivo bolni pacienti v New Yorku vložili pritožbe, da bi pred kazenskim pregonom zaščitili zdravnike, ki nudijo pomoč pri samomoru tovrstnih bolnikov.
V New Yorku na glasovanje čaka zakonska pobuda »Death With Dignity Act« demokratičnega senatorja Brada Hoylmana, ki naj bi dopuščala samomor z zdravniško pomočjo. S tem bi New York postal peta ameriška zvezna država, po Oregonu, Washingtonu, Vermontu in Montani, ki bi uzakonila takšno prakso. Med drugim o legalizaciji evtanazije trenutno razpravljajo tudi v New Jerseyu in Kaliforniji.
Zakonskemu predlogu za legalizacijo evtanazije se bo po napovedi kardinala Dolana zoperstavila »medverska koalicija« katoličanov, evangeličanov, mormonov, grških pravoslavnih kristjanov in pravovernih judov. Newyorški nadškof je pri Škofovski konferenci ZDA pristojen za vprašanja glede zaščite življenja.
Dolan je izrazil tudi ostro kritiko gesla zakonske pobude, »Death with dignity« (Dostojanstvena smrt). »Resnični junaki so tisti, ki umrejo po naravni poti; ki sprejmejo vsak dan, ne glede na njegovo ceno, ne glede na to, kaj jih doleti. To je dostojanstvena smrt«, je pojasnil kardinal. Če želimo govoriti o dostojanstvenem umiranju, pa je potrebno okrepiti paliativno nego.
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/newyorski-kardinal-napovedal-upor-proti-evtanaziji
53.363 € darov je zbrala dobrodelna PSI! Bog povrni vsem darovalcem! (Vir: Radio Ognjišče)
V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije je Radio Ognjišče na pustno soboto pripravil pustni ples z dobrim namenom - Pustno sobotno iskrico. Rajanje se je začelo ob 12.00 v športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano. Za zabavo so skrbeli Čarovnik Grega in Kranjci (Trio Kranjc), za dobro delo pa poslušalci in obiskovalci v dvorani. Posebej veseli smo številne udeležbe družin z otroki, ki so napolnile prostorno športno dvorano OŠ Alojzija Šuštarja.
Letošnje dobro delo bo pomagalo otrokom, ki si želijo lepše življenje, otrokom, ki bi radi premagali lakoto. Misijonar Jani Mesec spoznava, kako pomembna je izobrazba tamkajšnje mladine, ki si želi boljšega življenja. Znanje je tisto, ki pomaga premagati revščino. Najlažje ga prejemamo v šoli, zato je treba začeti pri stavbi, ki je na misijonu zaenkrat še ni. Načrti so nared, dovoljenja oblasti pridobljena, potrebujejo „le še“ denarna sredstva. Odločili smo se, da skušamo priskočiti na pomoč tem prizadevanjem in da po letu, ki je bilo namenjeno dobremu delu v domačih krajih, znova pogledamo v misijone.
Jani Mesec pravi: „Jeseni bi radi začeli pouk v prvem razredu. Bog nam je pokazal, da obstaja pot. Ko sem razmišljal, da bi se bilo dobro lotiti načrtovanja in iskanja sredstev, so me poklicali iz Misijonskega središča Slovenije in povedali, da je stekla vaša akcija. Kako dober je Gospod!“
Šolo je predstavil takole: "V stavbi bodo otroci iz domače vasi. Gradili bomo počasi, za začetek bi potrebovali šest učilnic. Prepričan sem, da jih bomo v nekaj letih napolnili. Začrtali smo nadstropno stavbo, v pritličju tri učilnice, v prvem nadstropju prav tako. „Otroke bodo na našem misijonu učili domači učitelji in redovnice. Sestra, ki bo ravnateljica, je bila zelo vesela mojega sporočila, da se v Sloveniji pripravlja akcija, ki bi rada poskrbela za streho nad glavami učencev!“
Celoten pogovor z misijonarjem Janijem si lahko preberete na tej povezavi. S pomočjo spletnega obrazca pa lahko darujete za graditev šole na misijonu na Madagaskarju, kjer deluje.
OBRAZEC ZA ODDAJO DARU
za namen letošnje Pustne sobotne iskrice.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Vsi, ki uporabljate spletno bančništvo, lahko darove nakažete tudi po tej poti. Podatki, ki jih boste potrebovali so naslednji:
Misijonsko središče Slovenije
IBAN: 0201 4005 1368 933
BIC banke: LJBASI2X
Referenca: 279207
Koda namena: CHAR
Namen nakazila: PSI 2015 – Madagaskar
Čarovnik Grega je na pustnem plesu poskrbel za zabavni glasbeni uvod, ki je razveselil najmlajše. Že pred srečanjem je povedal, da se veseli vnovičnega sodelovanja in se zaveda, da človek le z dobrim delom dokazuje, da je res človek.
Rok Kranjc pa v imenu skupine Kranjc (Tria Kranjc) sporoča: „Naši misijonarji so neverjetni in ponosni smo, da jim lahko pomagamo. Prav je, da znamo čutiti z ubogimi. Prepričan sem, da je to pomemben del krščanstva, človeška komponenta, ki osrečuje. Če nam uspe lajšati težave drugega, je to občutek, ki ga ne more dati nobena gmotna stvar tega sveta!“
Izjemna domišljija in zelo lepe maske
V kategoriji družinske maske so prvo mesto zasedli roboti, za najlepši skupinski maski sta bili razglašeni zima in kuhinja, na tretjem mestu pa faraoni, mačke-miške in skodelica. Med ogromno raznolikimi in domiselnimi maskami smo lahko opazili vrtnico, dvornega norčka, vinsko kraljico, sovo, Piko Nogavičko in še bi lahko naštevali.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/162/utrip/16188/
