msgr. Andrej Glavan: Zahvala vsem, ki pomagajo odpravljati posledice naravne katastrofe (Vir: Katoliska-cerkev.si)
Slovenska Cerkev s solidarnostjo spremlja številne prebivalce naše domovine, ki jih je v zadnjih dneh prizadel led, žled in sneg. Številni so ostali brez prevoznih cest, elektrike, ogrevanja ter se niso mogli odpraviti na delo oz. v šole. Ob tej priložnosti vabim vse katoličane in druge, da vsak po svojih močeh pristopi na pomoč vsem tistim, ki so žrtve te naravne ujme. Obenem izrekam priznanje in zahvalo vsem, ki so v teh dneh skrbeli za varnost ljudi in lajšali posledice te naravne nesreče. Še posebej gre zahvala vsem gasilcem, pripadnikom civilne zaščite in slovenske vojske ter delavcem slovenskega elektrogospodarstva. Vseh, ki so prizadeti zaradi te naravne katastrofe in prostovoljcev, se škofje spominjamo v molitvi.
msgr. Andrej Glavan, predsednik SŠK
Več na: http://katoliska-cerkev.si/msgr-andrej-glavan-zahvala-vsem-ki-pomagajo-odpravljati-posledice-naravne-katastrofe
Posvečeno življenje je dar Boga Cerkvi, dar Boga svojemu potujočemu ljudstvu (Vir: Radio Vatikan)
»Danes obhajamo praznik Gospodovega darovanja v templju. Na ta datum pa je tudi Dan posvečenega življenja, ki pokaže na to, kako so za Cerkev pomembni tisti, ki so sprejeli klic hoditi za Jezusom bolj od blizu po poti evangeljskih svetov. Današnji evangelij pripoveduje, da sta štirideset dni po rojstvu Jezusa, Marija in Jožef prinesla Otroka v tempelj, da bi ga darovala in posvetila Bogu, po predpisih Judovske postave. Ta evangeljski dogodek predstavlja ikono (podobo) darovanja lastnega življenja za tiste, ki po Božjem daru, sprejmejo značilne Jezusove poteze, ki je deviški, ubog in pokoren.« Tako je papež Frančišek začel z razlago praznika svečnice ter dneva posvečenega življenja množici vernikov, ki se je zbrala na Trgu sv. Petra za nedeljsko opoldansko molitev. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil, da v Italiji poteka Dan za življenje, ki nosi naslov 'Porajati prihodnost'. Papež se je spomnil tudi vseh iz osrednje Italije, ki jih je prizadelo močno deževje ter s tem povezane poplave.
Papež Frančišek je nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja nadaljeval z besedami: »To darovanje samega sebe Bogu se tiče vsakega kristjana, saj smo vsi po krstu Njemu posvečeni. Vsi smo poklicani, da se z Jezusom in kakor Jezus, darujemo Bogu, da bo naše življenje postalo velikodušen dar tako v družini, na delu, v službi Cerkvi, v delih usmiljenja. Vendar pa živijo na poseben način to posvetitev redovniki, menihi in posvečeni laiki, ki z zaobljubami pripadajo v polnosti in samo Bogu. Ta pripadnost Gospodu omogoča tistim, ki jo resnično živijo, da še posebej pričujejo za evangelij in Božje kraljestvo. Popolnoma posvečeni Bogu so popolnoma izročeni bratom in sestram, da prinašajo Kristusovo luč tja, kjer je najbolj gosta tema in širijo njegovo upanje obupanim srcem.
Posvečene osebe so Božje znamenje v različnih okoljih življenja, so kvas za rast bolj pravične in bratske družbe; so preroštvo za delitev dobrin z majhnimi in revnimi. Tako razumljeno in živeto posvečeno življenje se pokaže ravno takšno, kot tudi v resnici je: dar Boga! Dar Boga Cerkvi, dar Boga svojemu ljudstvu! Vsaka posvečena oseba je dar potujočemu Božjemu ljudstvu. Velika je potreba po takšni navzočnosti, ki krepi ter obnavlja prizadevanje za širjenje evangelija, za krščansko vzgojo, za karitativno ljubezen do najbolj potrebnih, za kontemplativno molitev, za prizadevanje za človeško in duhovno formacijo mladih, družin, prizadevanje za pravičnost in mir človeške družine. Malo pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo redovnic: sester v bolnišnicah, sester po misijonih, sester po šolah? Pomislite na Cerkev brez redovnic... Tega si ne moremo zamisliti... One so ta dar, ta kvas, ki pelje naprej Božje ljudstvo. Resnična veličina je v teh ženah, ki posvetijo svoje življenje in posredujejo naprej Jezusovo sporočilo.
Cerkev in svet potrebujeta takšno pričevanje ljubezni in Božjega usmiljenja. Posvečeni, redovniki in redovnice ravno pričujejo za to, da je Bog dober, da je Bog usmiljen. Zato je potrebno s hvaležnostjo ovrednotiti izkušnje posvečenega življenja in poglobiti poznavanje različnih karizem in duhovnosti. Potrebno je moliti, da bodo številni mladi odgovorili z 'da' Gospodu, ki jih kliče, da se popolnoma posvetijo Njemu v brezpogojni službi bratom in sestram. Posvetiti življenje v službo Bogu in bratom.
Zato bo zaradi vseh teh razlogov, kakor je bilo že naznanjeno, prihodnje leto na poseben način namenjeno posvečenemu življenju. Od sedaj naprej izročimo to pobudo v priprošnjo Devici Mariji in sv. Jožefu, ki sta bila kot Jezusova starša, prva od Njega posvečena in sta Njemu posvetila svoje življenje.«
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/02/02/papež_frančišek_med_opoldansko_molitvijo:_posvečeno_življenje_je_dar/slv-769535
Papež Frančišek članom Neokatehumenske poti: Evangelizirajte z ljubeznijo! Vsem prinašajte Božjo ljubezen! (Vir: Radio Vatikan)
»Evangelizirajte z ljubeznijo, vsem prinašajte Božjo ljubezen.« Tako je papež Frančišek spodbudil več kot 8000 članov gibanja Neokatehumenske poti, s katerimi se je danes srečal v Avli Pavla VI. v Vatikanu. Z blagoslovom in posebno molitvijo je odposlal v misijone 414 družin, od teh jih bo 174 oblikovalo 40 novih ''missio ad gentes''. 17 družin bo odšlo v Azijo, ostale pa v Evropo, Ameriko in Avstralijo. Vsega skupaj je misijonarski križ iz rok papeža Frančiška prejelo več kot 1500 oseb. »Drage družine, dragi bratje in sestre,« jim je dejal sveti oče, »spodbujam vas, da povsod, tudi v najbolj razkristjanjena okolja, predvsem pa na bivanjske periferije, ponesete evangelij Jezusa Kristusa. Evangelizirajte z ljubeznijo, vsem prinašajte Božjo ljubezen. Povejte tistim, ki jih boste srečali na poti svojega poslanstva, da Bog ljubi človeka takšnega, kot je, tudi z njegovimi omejitvami, napakami in grehi. Ravno zato je poslal svojega Sina, da bi nase vzel naše grehe. Bodite glasniki in pričevalci Očetove neskončne dobrote in neizčrpnega usmiljenja.«
Skrbeti za izgradnjo in ohranjanje občestva v krajevni Cerkvi
Papež Frančišek je zbranim članom Neokatehumenske poti, med njimi je bilo okoli 900 otrok, ponudil tri napotke. Najprej jih je spodbudil, naj zelo skrbijo za izgradnjo in ohranjanje »občestva znotraj krajevnih Cerkva«, kamor se odpravljajo. Neokatehumenska pot ima svojo karizmo in dinamiko, dar pa, kot vsi darovi Svetega Duha, ima globoko eklezialno razsežnost. To po papeževih besedah pomeni, prisluhniti življenju Cerkve, kamor so poslani, da bi tako cenili bogastvo, trpeli zaradi slabosti, če je potrebno, in hodili skupaj kot ena sama čreda pod vodstvom pastirjev krajevnih Cerkva. »Občestvo je bistveno,« je poudaril in dodal, da se je včasih bolje odpovedati zahtevam, ki bi jih naj živeli v vseh podrobnostih, samo da bi zagotovili edinost med brati, ki oblikujejo eno cerkveno skupnost, katere del se morajo vedno čutiti.
Kamor koli greste, Sveti Duh je že tam
»Kamor koli greste, pomislite, da Božji Duh tja prispe pred vami. To je pomembno. Gospod je vedno pred nami!« se je glasil drugi napotek papeža Frančiška. Tudi na najbolj oddaljenih krajih, tudi v zelo drugačnih kulturah, Bog vsepovsod trosi semena svoje Besede. Od tu izhaja potreba po »posebni pozornosti do kulturnega konteksta«, v katerem bodo delale družine. Pogosto gre za zelo drugačno okolje od tistega, iz katerega prihajajo. Mnogim se bo težko naučiti jezika, a tudi ta napor je cenjen. »Mnogo bolj pomembno bo vaše prizadevanje, da se ''naučite'' kultur, ki jih boste srečali, da bi znali prepoznati potrebo po evangeliju, ki je navzoča vsepovsod, ter prav tako delo Svetega Duha, ki ga je ta opravil v življenju in zgodovini vsakega naroda.«
Z ljubeznijo skrbeti drug za drugega
Ob koncu je papež Frančišek še pozval, naj z ljubeznijo skrbijo drug za drugega, na poseben način za najšibkejše. Neokatehumenska pot, v kolikor pomeni odkrivanje lastnega krsta, je zahtevna pot, na kateri lahko brat ali sestra naletita na nepričakovane težave. V teh primerih je urjenje v potrpežljivosti in usmiljenju s strani skupnosti znamenje zrelosti vere. »Svobodi vsakega se ne sme delati sile. Mora se spoštovati tudi morebitno izbiro tistega, ki se odloči, da bo zunaj Poti iskal druge oblike krščanskega življenja, ki mu bodo pomagale rasti v odgovarjanju na Gospodov klic,« je še dejal papež Frančišek.
Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2014/02/01/papež_frančišek_članom_neokatehumenske_poti:_evangelizirajte_z/slv-769345
Karlo Bolčina, Kdor misli, pričakuje ali celo trdi, da bodo morali biti novi škofje demokratično izvoljeni in postavljeni od ljudstva za ljudstvo, se žal krepko moti (Vir: Radio Ognjišče)
Z zanimanjem in pozornostjo prebiram razmišljanja, ki nam jih v zadnjih časih ponujajo različni časopisi in spletni portali. Mislim namreč na raznolike in večkrat nasprotujoče izjave raznih piscev, ki se ukvarjajo s prihodom novih nadškofov v Cerkev na Slovenskem. Kljub temu, da ima vsakdo pravico izraziti svoje menje in svoja pričakovanja, še ni rečeno, da so njegova presoje v skladu s cerkveno avtonomijo in njenim notranjim redom.
Mnogi komentatorji namreč pričakujejo demokratično izbiro pastirjev Cerkve, pa tudi nove reforme v krajevni in vesoljni Cerkvi, ki naj bi krščansko skupnost bolj posodobile in ji dale podobo angleškega ali italijanskega parlamentarnega sistema. V državah, ki jih vodijo parlamenti in so vladne izbire izraz volje poslancev, predsednik republike pa ima le formalno-vodstveno vlogo, ugotavljamo kako se včasih tako krešejo mnenja glede političnih usmeritev in etičnih izbir, da ne veš več ali sta poslanska zbornica in senat kraj modrih ljudi, izbranih iz ljudstva in postavljenih njemu v korist ali navadno bikoborsko prizorišče. »Med vami pa naj ne bo tako: kdor hoče biti velik naj bo vsem strežnik in kdor hoče biti prvi, naj postane vsem služabnik.« Po naročilu Jezusa Kristusa ne more Cerkev sloneti na demokratčni osnovi usklajevanja raznih svetovnonazorskih opcij in družbenih pričakovanj, pač pa mora živeti po načelu služenja in žrtvovanja.
Ne prikrivam, in tega ne dela noben cerkveni zgodovinar, da si je Cerkev v preteklosti privzela ne-poročno obleko. Merila si je namreč svilene tkanine in se oblačila v žametno opravo, kakor je to videla v družbeno-političnem ustroju posameznih obdobij človeške zgodovine. Že od časov rimskega cesarstva si je ukrojila svojo notranjo hierarhijo po obliki rimskega prava in svoje medosebne odnose po redu cesarskega imperializma. Drugi Vatikanski koncil je to dejstvo spoznal in priznal ter začel pot prenove.
V pogovoru, ki ga je imel kardinal Schoeburn za vatikanski radio je z obžalovanjem izjavil, da danes mnogi označujejo avstrijsko Cerke kot družbo v stanju demokratičnega prenavljanja, kjer so si laiki kočno priborili svoje vplivno mesto in škofje odstopili od svojega pastirskega in učiteljskega poslanstva. Na podlagi takih razmišljanj si mnogi po svetu mislijo, da je v Avstriji nastopila nova doba populistične Cerkve, kjer ni več učiteljev ne učencev, pač pa samo proletariat. Takemu mišljenju dunajski kardinal odločno nasprotuje in zanika, da bi politični državni ustroj evropskih suverenih narodov stopil v notranjo strukturo avstrijske Cerkve. V tem primeru bi namreč naši sosedje ponovili napako kršanskih prednikov iz četrtega in petega stoletja po Kr.
Kardinalovemu razmišljanju dodajam še svoje mnenje: Cerkev je »semper reformanda«, vedno potrebna prenove, a v njej obstaja le ena in edina oblika spreminjanja – spreobrnjenje. Naloga kristjanov, od rimskega škofa do zadnjega krščenca, je odkrivanje greha in njegovo uničevanje oz. krepitev svetosti in njeno poglabljanje.
Kdor misli, pričakuje ali celo trdi, da bodo morali biti novi škofje demokratično izvoljeni in postavljeni od ljudstva za ljudstvo, se žal krepko moti. Načelo Cerkve je služenje in v njej nekateri služijo tako, da iščejo s plamenom utripajoče sveče, v temni noči, tiste, ki so pripravljeni služiti kot pastirji in učitelji. Tem nekaterim iskateljem v Cerkvi pravimo predstavniki rimskega škofa ali z bolj znanim izrazom nunciji.
Nunciji in njihovi pomočniki so na prošnjo in pooblastilo rimskega škofa tisti, ki odkrivajo v duhovnikih talente, sposobnosti, modrost, kulturo in gorečnost. Skratka tiste lastnosti, ki morajo ožarjati škofa. Nuncijeva naloga je vseprej kot lahka, zato pa prosi za pomoč razne kristjane, posvečene in ne, visoko izobražene in preproste delavce. Vsak ima pravico, v nekaterih okoliščinah tudi dolžnost, da svetuje nunciju pri iskanju primernega kandidata, ga poučuje o potrebah in značilnostih, ga spobuja z molitvijo in blagoslovom. Kar je več kot to odstopa od vloge nuncija in od vloge vsakega drugega človeka. ...
Kakšno vlogo in nalogo bosta imel nova nadškofa? Vlogo dobrega pastirja vernih in nevernih, nalogo služenja in žrtvovanja takim in drugačnim, gotovo pa ne vloge hlapčevstva in moledovanja ne pri teh ne pri onih.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/150/komentarji/12820/
M. Debevec, Pol milijona Evropejcev v obrambo družini (Vir: Radio Ognjišče)
Samo v Parizu in Lyonu se je včeraj zbralo preko 500.000 udeležencev na shodu v podporo družini. Shodi so sicer potekali še v Bruslju, Bukarešti, Madridu, Varšavi in Rimu. Udeleženci so se zavzeli za spoštovanje materinstva in očetovstva, za svobodo govora in zbiranja ter proti vdoru aktivistov teorije spola v šole.
Povod za evropsko povezovanje družinskih organizacij in pripravo shodov je glasovanje o Poročilu "Lunaček", ki bo v Evropskem parlamentu potekalo danes. Evropskim poslancem so udeleženci shodov želeli sporočiti, naj omenjenega poročila ne sprejmejo, saj od evropskih držav zahteva, da v svojo zakonodajo uvedejo teorijo spola ter preganjajo vse, ki se ne strinjajo s to skrajno ideologijo. Ta namreč ne priznava, da obstajata ženski in moški spol in iz tega izhajajoč ne priznava pomena mame in očeta za otroka. »Vsa Španija in vsa Evropa v tem trenutku kliče Za enega očeta in eno mater. V šestih državah potekajo še večje prireditve kot je naša v Madridu, ampak vse se odvijajo v istem duhu in z isto močjo. Strokovnjaki z različnih področij tako zdravniki, pedagoški delavci, novinarji, vsi, lahko kaj naredimo, da bi zaščitili družino in pravice otrok«, je povedal predstavnik družinske organizacije iz Španije. Povejmo še to, da so shodi kljub mnogim provokacijam skrajnih skupin aktivistov teorije spola in nasprotnikov pravice vsakega nerojenega otroka do življenja potekali v veselem vzdušju, ob glasbi, plesu in petju.
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/151/svet/12853/
|
|
|
|
|
|
|
