Frančišek: Mi pričakujemo Jezusa
V adventu ne živimo samo v pričakovanju božiča, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pričakovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu časov – ter se z doslednimi in pogumnimi odločitvami pripravljamo na končno srečanje z Njim. Spominjamo se božiča in pričakujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi naše osebno srečanje z njim, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.
|
|
Adventna spodbuda naših škofov
S prvo adventno nedeljo smo vstopili v čas duhovne priprave na božič. Slovenski škofje nas v letošnji spodbudi vabijo, naj v adventu damo prednost duhovnim in družinskim vrednotam ter ne pozabimo, da se na praznik božiča spominjamo Jezusovega rojstva in Svete družine, ki je bila uboga in so jo preganjali. Spomnimo se naših krščanskih tradicij in obudimo molitev ob adventnem vencu, postavimo jaslice, si vzamemo več časa za družinske odnose ter odpremo srce ubogim in bolnim.
|
|
Molitveni namen za mesec december
Molitveni namen za december: Da bi ljudje, ki so zavzeti v službi razumevanja vere, v dialogu s kulturami našli govorico za današnji čas. To terja novo evangelizacijo, ki razsvetljuje nove oblike in prebuja temeljne vrednote, da bi stopili v stik z Bogom, z drugimi in okoljem. V zakladu krščanskega nauka je namreč »ena stvar bistvo /…/ drugo pa je način, kako ga izrazimo.«
|
|
|
Ali Bog ne stanuje več tukaj?
Udeležencem konference »Ali Bog ne stanuje več tukaj?« je pisal papež Frančišek, ki je zbrane pozval, naj za opuščene cerkvene zgradbe najdejo dostojne rešitve. Opuščena svetišča so »znamenja časa«. Ker pa so cerkve »sveta znamenja«, lahko tudi takrat, ko niso več namenjene občestvenemu življenju, s »primerno muzejsko razstavo« izpolnjujejo oznanjevalno poslanstvo.
|
|
Začetek novega cerkvenega leta
Z adventnim časom v Katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta.
|
|
Grožnje hčerama Asie Bibi
Islamski skrajneži so pred dnevi streljali na vrata, kjer živita dve hčeri Asie Bibi, pakistanske kristjanke, ki je bila zaradi bogokletja obsojena na smrtno kazen in oktobra spoznana za nedolžno. Od njene izpustitve iz zapora pred enim mesecem sta se morali zaradi groženj skrajnežev že 4-krat preseliti. Celotna družina še vedno čaka, da zapusti Pakistan.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Družinsko življenje kot vzgojno okolje
278. Sodobna vedno bolj izpopolnjena komunikacijska in zabavna tehnologija vzgojno srečevanje staršev z otroki lahko lajša ali tudi ovira. Če jo uporabljamo pametno, je lahko koristna, ker med seboj kljub krajevni oddaljenosti povezuje družinske člane. Stiki so lahko pogosti in pomagajo reševati težave. Mora pa biti jasno, da tehnologija ne more ne nadomestiti ne odpraviti nujnosti osebnega in globljega pogovora, ki terja telesni stik ali vsaj glas drugega človeka. Vemo, da ta sredstva včasih ljudi celo oddaljujejo drugega od drugega, namesto da bi jih zbliževala, kot se na primer dogaja, če se v času obeda vsak poigrava s svojim mobilnim telefonom ali če eden od zakoncev zaspi, medtem ko čaka na drugega, ki cele ure zapravlja čas s kako elektronsko napravo. Tudi to mora v družini biti povod za pogovore in dogovore, ki omogočajo, da dajemo prednost srečevanju družinskih članov in se ne zatekamo k nerazumnim prepovedim. Vsekakor ne smemo zanemariti nevarnosti novih oblik komunikacije za otroke in mladostnike, ki včasih postanejo brezvoljna bitja, izolirana od realnega sveta. Ta »tehnični avtizem« je lahko razlog, da so bolj izpostavljeni manipulacijam tistih, ki skušajo iz sebičnih interesov vdreti v njihov notranji svet.
279. Prav tako ni dobro, če starši postanejo svojim otrokom vsemogočna bitja, ki jim edinim lahko zaupajo, kajti tako preprečijo njihovo primerno socializacijo in čustveno zorenje. Da bi lahko starševsko vzgojno vlogo razširili in uveljavili tudi v širšem družbenem prostoru, so »krščanske skupnosti (…) poklicane, da podpirajo vzgojno nalogo družin«, posebno s katehezami uvajanja. Da bi pospeševali celovito vzgojo, moramo »na novo (…) poživiti povezavo med družino in krščansko skupnostjo«. Sinoda je hotela potrditi pomen katoliških šol. Te šole »izvršujejo pomembno funkcijo, ko gre za to, da podpirajo starše pri vzgoji otrok (…) Katoliške šole je treba v njihovem poslanstvu spodbujati, naj pomagajo učencem, da bodo rasli v zrele odrasle, ki morejo na svet gledati s pogledom Jezusove ljubezni in razumejo življenje kot poklicanost, da služijo Bogu.« V ta namen »je treba odločno vztrajati pri svobodi Cerkve, da posreduje svoj nauk, kakor tudi pri pravici vzgojiteljev do ugovora vesti.«
|
|
|
Božja beseda
2. adventna nedelja
»Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.« (Lk 3,3)
Bar 5,1-9;
Ps 126;
Flp 1,4-6.8-11;
Lk 3,1-6
|
| |
|
|
|
|
