Cerkev ni ekipa, ki si želi oboževalcev
»Cerkev obstaja zgolj kot orodje posredovanje Božjega milostnega načrta ljudem«, je Frančišek dejal za Avvenire. »Med koncilom je Cerkev čutila, da je njena odgovornost biti živo znamenje Očetove ljubezni v svetu... To prestavlja usmeritev Cerkve od določene oblike legalizma, ki lahko postane ideološki, k osebi Boga, ki je po učlovečenju svojega Sina postal usmiljenje. Nekateri tega še vedno ne razumejo, stvari vidijo črnobele, čeprav smo poklicani, da v življenju razlikujemo. Koncil nam je to povedal, a zgodovinarji pravijo, da mora miniti stoletje, preden se koncil spremeni v telo Cerkve,… in mi smo šele na polovici.«
|
|
Zadnja velika lekcija papeža Benedikta XVI.
Veruješ to, kar si veroval takrat, ko si bil mlajši, a ti je manj udobno, ker svet bolje poznaš. Najdeš se pri tem, da začneš odgovarjati: »Drži in ne drži«, medtem ko si takrat, ko si bil mlajši, sledil vrstici zapisani v katekizmu in bil prepričan, da je stvar urejena. Če povem to z drugimi besedami: bolj moralističen si, preden postaneš bolj usmiljen. V sebi začneš prepoznavati grešnike iz Jezusovih prilik. Kakorkoli, to je moja izkušnja. Morda tudi globlje začnete čutiti bolečino drugih. To »stvar zakomplicira« kot bi dejal akademik. Besede, za katere se je nekoč zdelo, da postavijo problem na svoje mesto, ne zadoščajo več.
|
|
Zakaj so me ob posvojitvi preplavila čustva
Kar sem mislila, da bo navaden obred podpisa na sodišču, je postalo zelo čustven dogodek, ko naju je sodnica, zaprisegla in zaprosila za osebno pričevanje. Nenadoma sem izbruhnila v jok, medtem ko me je moj otrok, sedaj je star 17 let, pograbil za roko. Kako naj ji razložim, da sem Boga prosila, naj v življenje mojega otroka pripelje vodnika in očetovski lik, čeprav nisem nikoli pričakovala, da bo na to prošnjo odgovoril tako, da bo tudi meni poslal čudovitega moža? Kako naj v besede prenesem, kako sem opazovala Bena, ko se je na Marka navezal prvi dan, ko je vstopil v najin dom in kako očitno je bilo, da je Marka takoj vzljubil?
|
|
|
Koraki v smeri, ki jo je začrtal Janez Pavel II.
»Seveda se je nekaj spremenilo! A nista se spremenila ne morala ne nauk o nerazveznosti zakona. Spreminja se pastoralna disciplina Cerkve. Do včeraj se je za greh, ki ga je storil ločeni in ponovno poročeni, predpostavljala popolna krivda. Sedaj bo tudi pri tem grehu upoštevan subjektivni vidik kot je v primeru umora, neplačevanja davkov, izkoriščanja delavcev in za vse ostale grehe, ki jih delamo. Duhovnik posluša in tudi oceni olajševalne okoliščine. Ali te okoliščine spremenijo naravo situacije? Ne, ločitev in nova zveza ostajata objektivno slabi. Ali te okoliščine spremenijo odgovornost vpletenih oseb. Morda. To je treba razločiti.«
|
|
Potrebujemo revolucijo nežnosti
Papež Frančišek je dal intervju za katoliški tednik Tertio. V njem je spregovoril o laičnosti in laicizmu, izzivih Evrope, jubileju usmiljenja, sinodalni Cerkvi in odgovornosti medijev... Kar zadeva jubilej usmiljenja, je papež pojasnil, da je ideja zanj »prišla od zgoraj« in jo »je navdihnil Gospod«. Veliko ljudi se je počutilo poklicane, da se spravijo z Bogom, da ga ponovno srečajo, da začutijo Očetovo ljubkovanje. Usmiljenje je »drago in poceni« (Dietrich Bonhoeffer). Poceni, ker ni potrebno plačati nič, odpustka ni treba kupiti, je dar. In drago, ker je »najdragocenejši dar«. Usmiljenje je dragoceno, ker je Usmiljenje Božje ime.
|
|
Nogometaša je rešilo Sveto pismo
Nogometaš, ki je preživel nesrečo kolumbijskega letala, je med letom bral Sveto pismo. Ko so ga našli na prizorišču nesreče, je bil v njem označen odlomek, ki govori o varnosti »v senci tvojih peruti«. Netovi ženi je Sveto pismo izročil časnikar, ki je knjigo našel na prizorišču nesreče: »To je prva stvar, ki jo mož vzame s seboj, v knjigi so tudi številni njegovi komentarji. Zelo sem vam hvaležna, da ste našli Heliovo Sveto pismo.« Netovo zdravstveno stanje naj bi bilo precej zaskrbljujoče. Simone je še povedala, kako ji je mož v jutru pred tragedijo v telefonskem pogovoru zaupal, da je sanjal o letalski nesreči.
|
|
|
|
Pričakovanje rojstva Jezusa.
Kdo/Kaj pa Jezus sploh je?
Malo dete v jaslih. Odrešenik. Moj prijatelj. Učitelj. Zdravnik.
…
18 različnih ljudi.
18 različnih pogledov na Jezusa.
18 adventnih dni.
18 kratkih filmčkov.
Vse to vsak adventni ponedeljek, sredo, petek in nedeljo na spletni strani Pridi.com, Facebooku, Youtubu in Exodus TV. #deliJezusa
Pridruži se, spoznaj Jezusa in nam še ti povej, kdo/kaj je Jezus zate.
Ekipa #deliJezusa
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Zakrament zakona
72. Zakrament zakona ni družbena pogodba, nepomemben obred ali golo zunanje znamenje neke obveznosti. Zakrament je dar za posvečenje in odrešenje zakoncev, kajti »njuna medsebojna pripadnost je na temelju zakramentalnega znamenja stvarno ponavzočenje odnosa med Kristusom in Cerkvijo. »Zakonca torej spominjata Cerkev stalno na to, kar se je zgodilo na križu; drug za drugega in za otroke sta priči odrešenja, ki sta ga deležna po zakramentu«. Zakon je poklicanost, je odgovor na poseben klic živeti zakonsko ljubezen kot nepopolno znamenje ljubezni med Kristusom in Cerkvijo. Zato mora biti odločitev za poroko in za družino sad zavestne poklicanosti.
73. »Medsebojni dar, ki se izraža v zakramentalnem zakonu, ima svoj izvir v krstni milosti, ki utemeljuje zavezo s Kristusom in njegovo Cerkvijo. V medsebojnem sprejemanju in s Kristusovo milostjo si zakonci obljubijo popolno predanost, zvestobo in odprtost za življenje. Darove, ki jim jih Bog naklanja, priznavajo kot sestavne prvine zakona in v njegovem imenu resno jemljejo svojo medsebojno obveznost pred Cerkvijo. V veri se lahko sprejema darove zakona kot nalogo, ki jo je z milostjo zakramentov mogoče bolje izpolniti. (...) Zato Cerkev gleda na zakonce kot na srce celotne družine, ta pa usmerja svoj pogled k Jezusu«. Zakrament ni »stvar« ali »moč«, kajti v resnici sam Kristus »prihaja krščanskim zakoncem naproti z zakramentom zakona« (prim. Pastoralna konstitucija Cerkev v sedanjem svetu, 48). In ostane z njimi ter jim daje moč, da bi hodili za njim in sprejemali svoj križ nase, da bi po svojih padcih vstajali, si medsebojno odpuščali, nosili bremena drug drugega«. Krščanski zakon je znamenje, ki ne kaže samo tega, kako zelo je Kristus – v zavezi potrjeni na križu – ljubil svojo Cerkev, temveč ponavzočuje to ljubezen v zakonski skupnosti. S tem, ko se zakonca združita in postaneta eno meso, predstavljata zaroko Božjega Sina s človeško naravo. Zato »jim daje v radostih njihove ljubezni in družinskega življenja že tu na zemlji predokus gostije Jagnjetove svatbe«. Čeprav »gre pri analogiji med parom mož-žena in Kristus-Cerkev za nepopolno analogijo«, nas ta vabi, da kličemo Gospoda, da izlije svojo ljubezen v zakonske odnose.
Radost ljubezni, čl. 72-73
|
|
|
Božja beseda
4. adventna nedelja
»Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi« (Mt 1,24)
Iz 7,10-14
Ps 24
Rim 1,1.7
Mt 1,18-24
|
|
|
|
|
