E-novice ŽPS


Št. 41 (2.12.2014), leto 2014

AKTUALNE NOVICE

Papež v Evropskem parlamentu: Evropa, ki ni odprta za transcendentno razsežnost življenja, tvega izgubo lastne duše (Vir: Katoliška Cerkev)

V torek, 25. novembra, je potekalo peto apostolsko potovanje papeža Frančiška v Strasbourg, namenjeno obisku Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Papeža je na sedežu Evropskega parlamenta sprejel predsednik Martin Schulz. Sledila je predstavitev delegacij, papež se je podpisal v zlato knjigo, izmenjali so se darovi. Ob 11.15 pa se je začela slovesna seja parlamenta, med katero je papež nagovoril predstavnike 28 držav članic Evropske unije, po njih pa 508 milijonov evropskih državljanov. Kot je dejal, jim želi nameniti »sporočilo upanja in spodbude«: upanja, ki je postavljeno na zaupanje, da težave lahko postanejo spodbude za edinost, da bi se tako premagali strahovi, ki jih doživlja Evropa; ter spodbuda za vrnitev k trdnemu prepričanju ustanoviteljev Evropske unije, ki so želeli prihodnost, postavljeno na skupno delo za preseganje razdelitev in za pospeševanje miru in skupnosti med vsemi narodi celine. Po Frančiškovih besedah je v središču tega ambicioznega načrta bilo zaupanje v človeka, ne toliko kot državljana ali ekonomskega subjekta, marveč v »človeka kot osebo« s »transcendentnim dostojanstvom«.

Papež je dostojanstvo opredelil kot ključni pojem in ga povezal z neodtujljivimi človekovimi pravicami: »Pospeševanje človekovih pravic danes zaseda središčno vlogo v zavzemanju Evropske unije, da bi se podpiralo dostojanstvo osebe tako znotraj unije kot v odnosih z drugimi državami. Gre za pomembno in občudovanja vredno zavzemanje, kajti obstaja preveč situacij, kjer so človeška bitja obravnavana kot predmeti, katerim se lahko programira pojmovanje, videz in uporabnost in ki so lahko odvrženi takrat, ko ne služijo več, saj so postali šibki, bolni ali stari.« Frančišek je opozoril na paradoksalne zlorabe pojma človekovih pravic ter posvaril pred težnjo, ki hoče pojem človeške osebe iztrgati iz vsakega družbenega in antropološkega konteksta. Poudaril je, da je danes pomembno»poglobiti kulturo človekovih pravic, ki bo lahko modro povezala individualno oziroma osebno razsežnost z razsežnostjo skupnega dobrega, s tistim ''mi-vsi'', ki je sestavljen iz posameznikov, družin in vmesnih skupin, ki se povezujejo v družbeno skupnost«. Govoriti o človekovem transcendentnem dostojanstvu pomeni govoriti o njegovi naravi, ki ji je prirojena zmožnost razlikovanja med dobrim in slabim; govoriti o ''kompasu'', ki je vpisan v naša srca in ki ga je Bog vtisnil v stvarstvo; predvsem pa pomeni gledati na človeka kot ''odnosno bitje''. Ena izmed najbolj razširjenih bolezni v Evropi je po papeževih besedah osamljenost, lastna tistemu, ki je prikrajšan za odnose.

To osamljenost je nato še bolj zaostrila gospodarska kriza, pri čemer je papež dejal, da je v zadnjih letih poleg širjenja Evropske unije med državljani naraščalo tudi nezaupanje v institucije. Te so se zdele oddaljene, usmerjene v postavljanje pravil, ki so daleč od posameznih narodov, če ne celo škodljiva. Zaznati je splošen vtis o utrujenosti in postaranosti, o Evropi babici, ki ni več rodovitna in živahna, je zatrdil papež in dodal, da se zdi, kot da so veliki ideali, ki so navdihnili Evropo, izgubili svojo privlačnost in moč na račun birokratskih tehnicizmov njenih institucij.
Frančišek je spregovoril o egoističnih življenjskih stilih, nevarnosti obravnavanja človeka kot potrošnega blaga, kulturi odmetavanja in poostrenem potrošništvu. »Potrditi dostojanstvo osebe pa pomeni priznati dragocenost človeškega življenja, ki nam je bilo podarjeno zastonj in zato ne more biti predmet izmenjave ali prodaje,« je poudaril in zbranim evropskim poslancem dejal, da so poklicani k pomembnemu poslanstvu: »skrbeti za slabotnost narodov in oseb«.

Na vprašanje, kako povrniti upanje v prihodnost in najti zaupanje pri hoji za velikim idealom združene in mirne Evrope, je papež Frančišek odgovoril s podobo Atenske šole, Raffaellovo fresko, ki se nahaja v Vatikanskih muzejih. Platon s prstom, ki kaže k višku, in Aristotel, ki roko steguje pred sebe, proti zemlji, po papeževih besedah dobro opisujeta Evropo in njeno zgodovino, ki jo predstavlja neprestano srečanje med nebom in zemljo, kjer nebo pomeni odprtost za transcendentno, za Boga, zemlja pa predstavlja praktično in konkretno zmožnost pristopati k situacijam in problemom. »Evropa, ki ni več zmožna odprtosti za transcendentno razsežnost življenja, je Evropa, ki počasi tvega, da bo izgubila lastno dušo, tudi tistega humanističnega duha, ki ga ljubi in brani.« Podkrepil je prepričanje, da ni temeljnega pomena le dediščina, ki jo je krščanstvo v preteklosti pustilo v družbeno kulturnem oblikovanju celine, ampak predvsem prispevek, ki ga namerava dati danes in v prihodnosti k njeni rasti.

Papež je v nadaljevanju spregovoril še o nekaterih področjih, pomembnih za Evropo, med drugim o vzgoji, družini, vzgojno izobraževalnih ustanovah, ekologiji, delu in migraciji. Dotaknil se je tudi vprašanja širjenja Evropske unije. »Na vas, zakonodajalcih je naloga varovanja in rasti evropske identitete, da bodo državljani ponovno dobili zaupanje v institucije Unije in v načrt miru in prijateljstva, ki je njen temelje,« je še dejal papež in zbrane pozval, naj si prizadevajo, da bo Evropa odkrila svojo dobro dušo.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/papez-v-evropskem-parlamentu-evropa-ki-ni-odprta-za-transcendentno-razseznost-zivljenja-tvega-izgubo-lastne-duse
 

Mojca M. Štefanič, V Vatikanu slovesno odprli leto posvečenega življenja (Vir: Družina)

Katoliška Cerkev je s slovesnim bogoslužjem v baziliki sv. Petra v Vatikanu včeraj slovesno pričela z obhajanjem leta posvečenega življenja. Do 2. februarja 2016 bodo številne pobude in prireditve v Vatikanu in po vsem svetu v središče postavljale vlogo katoliških redovnih skupnosti in vrednoto duhovnega življenja v današnjem času. 

Zaradi papeževega obiska v Turčiji, je slovesno bogoslužje v Vatikanu obhajal prefekt Kongregacije za redove, kardinal Joao Braz de Aviz. V nagovoru je izpostavil pozive, ki jih je sveti oče podal v svojem pismu redovnikom in redovnicam. Frančišek posvečenim osebam svetuje, naj »prebudijo svet«.

Člani redov se morajo v današnjem času odpraviti predvsem na obrobja človeške družbe po vsem svetu, da bi pomagali ubogim in šibkim ter da bi dejavno oznanjevali evangelij. »Član redovne skupnosti nikoli ne sme zanemariti svoje preroške naloge«, je kardinal de Aviz navedel besede iz papeževega pisma. Redovi so »izvedenci skupnosti« in bi morali iz Cerkve napraviti šolo slehernega občestva. V noči s sobote na nedeljo so številni predstavniki redovnih skupnosti v rimski baziliki Marije Snežne bedeli v večerni molitvi. Papež Frančišek jih je nagovoril v posebnem video sporočilu. Tudi v tem je poudaril, da morajo posvečene osebe »zapustiti svoja gnezda« in vero dejavno prinašati svetu. Da bi jim to uspelo, morajo izžarevati veselje in Jezusovo sporočilo vedno postavljati v središče svojega življenja. 

Po svetu živi okoli 900.000 članov moških in ženskih katoliških redov. Mednje sodi tudi skoraj tretjina izmed 415.000 katoliških duhovnikov. Več kot dve tretjini redovnih članov je žensk. Predvsem ženski redovi pa zlasti v zadnjih letih najhuje občutijo opazno pomanjkanje duhovnih poklicev. Tako v moških kot tudi ženskih redovih zato enega izmed večjih problemov predstavlja visoka povprečna starost.

V video sporočilu je papež redovne skupnosti pozval k zanesljivosti. »Pred vami so številni izzivi, toda vi ste poklicani, da se z njimi soočite in jih premagate«, je posvečene osebe spodbudil sveti oče. Leto posvečenega življenja je »čas moči«, v katerem lahko redovne skupnosti znova oživijo svoja preroška poslanstva. 

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/v-vatikanu-slovesno-odprli-leto-posvecenega-zivljenja
 

Papež v Turčiji obhajal praznik sv. Andreja (Vir: Družina)

Papež Frančišek je preteklo nedeljo, na svojem apostolskem potovanju v Turčiji, začel z bogoslužno daritvijo na predstavništvu Svetega sedeža v Carigradu. Zatem se je srečal z velikim rabinom Turčije Isakom Halevom, predstavnikom 25.000 Judov, ki žive v tej državi. Nato pa je v pravoslavni cerkvi sv. Jurija, kjer ga je sprejel ekumenski patriarh Bartolomej I., prisostvoval pri več kot dveurnem bogoslužju ob prazniku apostola Andreja, zavetnika Carigrajskega patriarhata. Papež Frančišek in patriarh Bartolomej sta ob koncu slovesnosti podpisala skupno izjavo.

Po prinašanju darov za evharistično daritev je patriarh Bartolomej, ki je vodil bogoslužje, prisotne nagovoril z liturgičnim pozdravom »Mir z vami« in jih povabil, naj ljubijo drug drugega. Ob tem se je napotil k sedežu papeža Frančiška in z njim izmenjal prisrčen bratski objem miru in ljubezni. To je bilo zunanje znamenje, ki ga pravoslavno bogoslužje močno poudarja, da smo namreč samo z življenjem v globoki medsebojni povezanosti pripravljeni za sodelovanje pri Gospodovi daritvi.

Slovesnost v Carigradu so obhajali v grškem jeziku, papež Frančišek pa je ob koncu evharistične molitve, pred skupnim očenašem, Gospodovo molitev glasno zmolil tudi v latinščini. Zatem je patriarh v italijanskem jeziku vsem zbranim zaželel dar Božjega miru.

Božanski liturgiji oz. sveti maši pravoslavnega obreda, sta sledila nagovora obeh voditeljev največjih krščanskih Cerkva, pravoslavne in katoliške, iz katerih vsebine je bilo mogoče razbrati njuno posebno vzajemno naklonjenost in odgovornost za izpolnitev poslanstva v dobro vsega človeštva.
Frančišek in Bartolomej sta v svojih nagovorih navedla veliko skupnih prepričanj in hrepenenja po polni edinosti, kakršne si želi Božji Učitelj za svoje učence, oba sta tudi poudarila, da so polno medsebojno edinost obeh krščanskih Cerkva že uresničili številni mučenci, umorjeni zaradi vere v Kristusa. Njihovim preganjalcem je bilo vseeno, kateri Cerkvi pripadajo, zadostovalo jim je, da so Kristusovi. V prelitju krvi so že doživeli temeljno medsebojno edinost in povezanost z Odrešenikom.

Ob pogledu na ekumensko pot prihodnosti je papež Frančišek preprosto dejal: »Vsakemu od vas hočem zagotoviti, da za dosego hrepenečega cilja polne edinosti katoliška Cerkev ne namerava postaviti nobenih zahtev, razen tiste glede skupne izpovedi vere. Pripravljeni smo iskati skupaj v luči nauka Svetega pisma ter izkušnje prvega tisočletja tiste načine, s katerimi bi zagotovili potrebno enost Cerkve v sedanjih okoliščinah. Edino, kar katoliška Cerkev želi in kar iščem jaz kot rimski škof, torej 'Cerkve, ki predseduje v človekoljubni ljubezni', je občestvo s pravoslavnimi Cerkvami. To občestvo bo vedno sad ljubezni, ki 'je bila izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan' (Rim 5,5), bratska ljubezen, kot izraz duhovne in presežne vezi, ki nas kot Gospodove učence povezuje.«

Po papeževih besedah je edinost kristjanov vedno pomembnejša tudi zato, da bi lahko skupaj odgovorili na določene glasove, predvsem na glas revnih.

V svetu je namreč vse preveč ljudi, ki trpijo zaradi podhranjenosti, rastoče brezposelnosti, visokega odstotka mladih brez dela in naraščanja socialne izključenosti, kar lahko vodi v kriminalne dejavnosti ali celo v rekrutiranje teroristov. »Ne moremo ostati brezbrižni do glasov teh bratov in sester«, je opozoril papež in dodal, da nas revni ne prosijo samo materialne pomoči, ampak predvsem tega, da jim pomagamo braniti njihovo človekovo dostojanstvo.

Naloga kristjanov je, da se borijo proti strukturnim vzrokom revščine, torej proti neenakosti, pomanjkanju dostojnega dela, zemlje, hiše, zanikanju socialnih in delavskih pravic, je bil jasen papež. »Kot kristjani smo poklicani skupaj premagati globalizacijo brezbrižnosti, za katero se zdi, da danes prevladuje, ter zgraditi novo civilizacijo ljubezni in solidarnosti.«

Glasu revnih se pridružuje glas vseh žrtev sporov: »Z globoko bolečino mislim na številne žrtve nečloveškega in nesmiselnega napada, ki je v teh dneh prizadel muslimanske vernike, ki so molili v mošeji v Kanu v Nigeriji. Skaliti mir nekega naroda, zagrešiti ali dovoliti kakršno koli nasilje, še posebej nad slabotnimi in nebogljenimi, je izredno težak greh proti Bogu, saj to pomeni nespoštovanje podobe Boga, ki je v človeku. Glas žrtev sporov nas spodbuja, da hitro napredujemo po poti sprave in občestva med katoličani in pravoslavnimi.«

Na vest kristjanov nazadnje trkajo mladi, ki danes živijo brez upanja in so vdani v usodo ter pod vplivom prevladujoče kulture veselje iščejo le v materialnih dobrinah in zadovoljevanju trenutnih želja. Novi rodovi, opozarja papež, ne bodo mogli nikoli osvojiti prave modrosti in ohraniti živega upanja, če mi ne bomo sposobni ceniti in posredovati pristnega humanizma, ki izvira iz Evangelija in tisočletne izkušnje Cerkve.
»Ravno mladi so tisti - pri tem mislim na množico mladih pravoslavnih, katoličanov in protestantov, ki se srečujejo na mednarodnih srečanjih taizejske skupnosti, ki nas spodbujajo, da naredimo korake k polnemu občestvu. In sicer ne zato, ker ne bi poznali razlik, ki nas ločujejo, ampak ker znajo gledati onkraj, ker znajo razbrati bistveno, ki nas že povezuje.«

To so že znamenja edinosti, čeprav le delne, a to nas tolaži in podpira na poti k polni edinosti: »Dragi brat, najdražji brat, smo že na poti k polnemu občestvu in že sedaj lahko živimo očitna znamenja resnične, čeprav za sedaj le delne edinosti. To nas tolaži in podpira na naši nadaljnji poti. Prepričani smo, da nas na tej poti podpira priprošnja apostola Andreja ter njegovega brata Petra, ki sta po izročilu ustanovitelja carigrajske in rimske Cerkve. Boga prosimo za ta velik dar polne edinosti in za sposobnost sprejeti ga v svoje življenje. In nikoli ne pozabimo eni za druge moliti.«

Po sklepu bogoslužja sta papež in patriarh odšla v drugo nadstropje patriarhalne palače, kjer je sledil ekumenski blagoslov, nato pa še podpis skupne izjave, v kateri poudarjata prizadevanje za edinost, pozivata pa tudi k miru na Bližnjem Vzhodu in v Ukrajini.

Papež Frančišek in patriarh Bartolomej poudarjata pripravljenost za premagovanje ovir, ki še vedno delijo obe Cerkvi, prav tako pa tudi pripravljenost za povečanje naporov za polno edinost med kristjani, predvsem med katoličani in pravoslavnimi. Podprla sta teološki dialog, ki ga spodbuja mešana mednarodna komisija, ustanovljena pred 35 leti.

Oba voditelja sta izrazila zaskrbljenost zaradi razmer v Iraku, Siriji in nasploh vsem Bližnjem Vzhodu ter se ob tem zavzela za reševanje sporov s pomočjo dialoga in sprave. Zavzela sta se za pravico različnih skupnosti, vključno s krščanskimi, da ostanejo v svoji domovini. Ne moremo se sprijazniti z Bližnjim Vzhodom brez kristjanov, poudarjata Frančišek in Bartolomej. Zdi se, da se je na tem območju izgubila vrednota človekovega življenja in da človeška oseba nima več pomena in je lahko žrtvovana za druge interese. Vse to se dogaja ob brezbrižnosti mnogih, sta opozorila cerkvena voditelja.

Frančišek in Bartolomej sta izpostavila tudi ekumenizem trpljenja. »Kot je bila kri mučencev seme moči in rodovitnosti za Cerkev, tako je tudi delitev vsakdanjega trpljenja lahko učinkovito orodje edinosti. Težke razmere kristjanov in vseh, ki trpijo na Bližnjem Vzhodu, zahtevajo nenehno molitev, pa tudi primeren odgovor mednarodne skupnosti«, sta opozorila v skupni izjavi.

V njej med drugim poudarjata tudi pomen dialoga z islamom. Muslimani in kristjani so poklicani skupaj delati za pravičnost, mir in spoštovanje človekovega dostojanstva, predvsem na območjih, kjer so prej stoletja mirno sobivali, sedaj pa skupaj trpijo grozote vojne. Vse verske voditelje sta pozvala k medverskemu dialogu ter gradnji kulture miru in solidarnosti med ljudmi in narodi.

Skupna izjava se končuje s pozivom za mir v Ukrajini, z upanjem, da bi vpletene strani znova poiskale pot dialoga in spoštovanja mednarodnega prava, s čimer bi se končal spor, vsem Ukrajincem pa bi omogočili življenje v sožitju.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Več na: https://www.youtube.com/watch?v=L_G0WXSda4Y&list=RDpRqSw4IZ3sE&index=3
 
 
20 let: Združeni v zahvali pri Mariji Pomagaj na Brezjah (Vir: Radio Ognjišče)

V nabito polni baziliki Marije Pomagaj na Brezjah so se sodelavci in poslušalci Radia Ognjišča zbrali, da bi se Bogu zahvalili za vse na prehojeni dosedanji poti in ga po Mariji prosili za blagoslov in varstvo v prihodnosti.

Že v uvodu v mašo je direktor, msgr. Franc Bole opozoril na Božjo previdnost, ki je Radio Ognjišče vedno spremljala: "Ko gledamo nazaj na 20 let delovanja Radia Ognjišče, ugotovimo, da to ni bila običajna zgodovina, ampak prisotnost Božje previdnosti. Začeli smo brez izkušenj in finančnih sredstev. Bog je poskrbel za eno in drugo. Pridružili so se nam ljudje dobre volje, Božja previdnost je priskrbela prostore v Zavodu sv. Stanislava. Pridružili so se nam tudi prijatelji Radia Ognjišče in nam omogočili poslovanje. Za vse moramo biti hvaležni Bogu in Mariji in to smo hoteli izraziti z današnjo sveto mašo."

Slovesno zahvalno sveto mašo je ob somaševanju dvajsetih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V nagovoru po evangeliju se je zahvalil začetnikom radia za pogum in vztrajnost in jih spodbudil, naj bo temelj vsega delovanja radia oznanjanje Veselega oznanila.

Zaželel jim je, da bi jih obletnica Radia Ognjišče napolnila z veseljem in hvaležnostjo, ki jo izkazuje Gospod Bog. Zahvalil se je Bogu, saj od Njega prihaja vse dobro, tudi to, kar nam prinaša Radio Ognjišče, je poudaril nadškof Zore, saj je vse dar Božje milosti in našega sodelovanja z njo.
Zatem pa je spregovoril o začetkih Radia Ognjišče, ki segajo več kot dvajset let nazaj. Spomnil se je nekega srečanja na Brezjah, kjer sta blizu sedela msgr. Franc Bole in mariborski nadškof Franc Kramberger. „In kako je g. Bole nagovarjal nadškofa: Daj mi Francija Trstenjaka. Takrat se je začel Klic dobrote v Celju in g. Bole je imel dober nos, da je razumel, kje naj dobi dobrega človeka“.

Ideja o Radiu Ognjišče se je namreč po njegovih besedah spočela že dosti prej. „In potrebovala sta pogum in vztrajnost ter veliko dela in ves Božji blagoslov, zato da je pred 20-imi leti RO mogel spregovoriti v slovenski prostor". Spomnil je na tihe priprave in dejal, da so se začetniki radia najprej učili, da bi dobro pripravljeni vstopili v to dogajanje. „In za vse to skrito delovanje se danes želim zahvaliti v imenu Slovenske Cerkve, tako Bogu kot tudi ustvarjalcem Radia Ognjišče; da so prepoznali znamenja časov, ga sprejeli za svoje poslanstvo in ga uresničili". Nadškof Zore je Boga prosil, naj blagoslovi delo Radia Ognjišče, da bo v njegovih sodelavcih in ljudeh, ki ga poslušajo, zorelo Božje.

Zato jih je povabil, naj prisluhnejo Jezusu, ki pravi: Moje besede pa ne bodo prešle. „Za Radio Ognjišče je pomembno, da vse svoje sporočilo gradi na Jezusovih besedah, na njegovem evangeliju, na njegovem življenjskem zgledu. Na tem temelju ima vaše delo zagotovilo trdnosti in trajnosti, pa čeprav gre za poročila in strokovne oddaje“. Vsaka vaša beseda naj bi bila, kot je dejal nadškof Zore, odmev Jezusove besede, ki je beseda Božje ljubezni izgovorjene za ta svet. „Potem bo vaše oznanilo, dragi ustvarjalci radia Ognjišče, prekvašalo ne samo slovenske kristjane, prekvašalo bo slovensko družbo, prekvašalo bo slovenski narod.“

Ob sklepu pa se je nadškof Stanislav Zore sodelavcem Radia Ognjišče tudi zahvalil, da ne ostajajo samo pri besedah, saj Radio Ognjišče poseben poudarek daje tudi karitativni dejavnosti. „Nikoli niste pozabili na ta steber našega krščanskega življenja, brez katerega naše bogoslužje postane prazno obredje, oznanjevanje pa prazne besede. V odnosu do ubogih se potrjuje pristnost naših maš in oznanila“. Na ta način vse postane verodostojno". Radiu se je zahvalil, da je vedno našel način, kako je po različnih krajih in različnim ljudem prebujal čut za dobrodelnost ter odpirali oči za stiske ljudi okrog njih in tudi sami naredili, da ste tem ubogim ljudem pomagali. „Tukaj se potrjuje vaša zavezanost Jezusu Kristusu, evangeliju, in za to zavezo naj vas Bog blagoslovi. In mi smo dolžni vedno znova moliti za vas in vas podpirati na različne načine".

Vse zbrane je povabil, naj bodo posredovalci Jezusovih besed, ki ne bodo prešle. Najprej tako, da bodo sami govorili besede, ki rastejo iz vere v Boga, in tako, da bodo sami delali dobro. „Da vaše krščanstvo ne bo slepo, da ne bo gluho, da vaše krščansko srce ne bo trdo, ampak da boste živeli z ljudmi in čutili z ljudmi“.

Ob sklepu je Radio Ognjišče nadškof Stanislav Zore priporočil Mariji, da bi Ona s svojo mogočno priprošnjo in neizmerno ljubezni do nas in sina Jezusa stopala z Radiem Ognjišče in vedno bila njegova priprošnjica.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/160/aktualno/15592/
 

Katoliške šole ugodno okolje za celovito osebnostno rast (Vir: casnik.si)

Ob zaključku mednarodnega simpozija z naslovom »Poslanstvo katoliških šol – odgovor na sodobne izzive«, so udeleženci na zadnjem plenarnem zasedanju, 28. novembra 2014, sprejeli naslednjo skupno izjavo:

Bogate izkušnje katoliških šol v tujini spodbujajo katoliško šolstvo v Sloveniji, da se v prihodnje še bolj povezuje med seboj in da je še bolj prepoznavno v slovenskem šolskem prostoru. Kot je v pozdravnem govoru izpostavil nadškof metropolit p. Stane Zore, naj bo v središču katoliške vzgoje in izobraževanja človek v svoji celovitosti. Poleg intelektualnega razvoja je potrebno spodbujati tudi čustveni, socialni, telesni, moralni in duhovni razvoj. Izrednega pomena za celostno vzgojo je vzgoja v skupnosti in za skupnost. V prihodnje želimo še več pozornosti posvetiti delu s pedagogi v katoliških šolah, da bi bili prežeti z evangeljskih duhom in da bi svoje delo opravljali kot osebno poklicanost. Osrednji vzor je oseba Jezusa Kristusa in njegova naklonjena drža do vsakega človeka. Prav evangeljski duh služenja in sprejemanja vsakega človeka predstavlja jedro identitete katoliških šol. Zato so vedno v odprtem in dejavnem dialogu s sodobnim svetom in se ne smejo zapirati v svoj geto. V namen medsebojnega mreženja in večje prepoznavnosti predlagamo, da se oblikuje internetni forum oz. blog, na katerem bodo predstavljeni primeri dobre prakse iz katoliških šol. Prav tako predlagamo, da se organizirajo izobraževanja, ki bodo spodbujala celostno pedagogiko in bodo namenjena učiteljem katoliških šol in tudi drugim zainteresiranim pedagogom. Primerno vstopno mesto za prebujanje presežne razsežnosti v človeku znotraj sodobne sekularizirane družbe udeleženci vidimo v umetnosti in odpiranju oči za lepo. Katoliške šole želimo biti ugodno okolje za celovito osebnostno rast vseh, ki so vključeni vanjo, in stalna spodbuda za razvoj vsem ostalim. V smislu evangeljske pripovedi želimo biti sol in luč v tem svetu (Mt 5,13–16).

Več na: http://www.casnik.si/index.php/2014/12/02/prejeli-smo-katoliske-sole-zelimo-biti-ugodno-okolje-za-celovito-osebnostno-rast/ 
 

Nameni apostolata molitve za mesec december (Vir: Družina)

Tudi v mesecu decembru, ko z adventom vstopamo v novo cerkveno leto, nas Cerkev prav posebej kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi s skupnimi nameni.

Za vsak mesec v letu so določeni trije nameni.

Papežev ali splošni namen vsebuje tisto, kar vernikom posebej priporoči sveti oče.

Misijonski namen molilcem približa potrebe dežel, kjer se krščanstvo šele razvija.

Domači, slovenski namen pa izpostavi nekatere potrebe, s katerimi se sooča domača Cerkev.

V letošnjem decembru so predvideni naslednji molitveni nameni:

Splošni: za mir in upanje
Da bi Odrešenikovo rojstvo prineslo mir in upanje vsem ljudem dobre volje.

Misijonski: za dobre starše 
Da bi bili starši pristni oznanjevalci evangelija in bi dragoceni dar vere prenesli na svoje otroke.

Slovenski: za utrjevanje vere 
Da bi nam učlovečenje Besede in njeno bivanje med nami utrjevalo vero, da nam je Bog blizu.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/01.12.2014-2
 

MOLITEV

Čuj iz višav veseli glas,

ki z upanjem navdaja nas.

Izgini temni mrak noči,

na nebu Jezus se blešči.

Oj, zdrami tožno se srce,

pogled povzdigni od zemlje.

Glej, nove zvezde blaga moč

razgnala bo nesrečno noč.

Že Božje Jagnje iz neba

se bliža v revni dol solza;

da strl bi grehov naših zlo,

v trpljenje Jezus gre voljno.

Le kdo za greh bi solz ne lil,

ki tako zlo nam je rodil?

Nebo zapušča večni Bog,

da pojde v smrt za greh otrok.

Ko zadnjič nam se bližal bo,

pretresel s strahom bo zemljo.

Pravični se ne bo ga bal,

krivični težko bo obstal.

Zahvala, čast in slava naj

iz src se dviga v sveti raj

Bogu dobrotnemu vsekdar

za milosti neskončni dar. Amen.

 

iz molitvene revije Magnifikat

2. adventna nedelja


7. december
Mr 1,1-8


»Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal.« (Mr 1, 7)

 

Janez Krstnik oznanja krst pokore
Začetek evangelija o Jezusu Kristusu, božjem Sinu. Kakor je pisal prerok Izaija:
‚Glej, pošiljam svojega glasnika
pred tvojim obličjem,
ki bo pripravljal tvojo pot;
glas vpijočega v puščavi:
Pripravite pot Gospodovo,
izravnajte njegove steze‘,prišel je Janez in je v puščavi krščeval ter oznanjal krst spreobrnitve za odpuščenje grehov. In prihajala je k njemu vsa Judeja in vsi Jeruzalemčani in so se mu, spovedujoč se svojih grehov, dajali krstiti v reki Jordanu. Imel pa je Janez obleko iz velblodje dlake in usnjen pas okoli ledij ter je užival kobilice in divji med. In oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in odvezal jermen njegovega obuvala. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«

Besede vere za vsakogar


Russel Shaw, Kakšno pomanjkanje poklicev?
 

Prvi je, da pri krstu vsi prejmemo, pri birmi pa potrdimo skupno krščansko poklicanost. Zelo posplošeno, skupna krščanska poklicanost je sad predanosti veri: ljubiti Boga nad vse in mu služiti ter ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe in mu služiti, pomeni sodelovati pri Kristusovem odrešenjskem delu. Leta 1964 je II. vatikanski koncil ponudil jedrnato toda jasno izjavo o tem, ko je dejal: "verniki s krstom včlenjeni v Cerkev, so z neizbrisnim znamenjem določeni za bogoslužje krščanske vere in so, prerojeni v božje otroke, dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga" (C 11).

Drugi pomen besede se nanaša na to, kar se tradicionalno imenuje življenjski stan. Duhovniški stan, posvečeno življenje, krščanski zakon, samskost so življenjski stanovi. To so različne oblike skupne krščanske poklicanosti, ki jih dolgoročno izbiramo in krojijo vse naše življenje preko vrste naših posebnih izbir in dejanj. Krščanski življenjski stanovi se med seboj dopolnjujejo in bogatijo, ne tekmujejo.

 

Prevod po: C21 Resources, Boston College 2010
 

Gradiva
 
Duhovnost

Adventni čas

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, november 2014

Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah.

12. poglavje: Skrb naše župnije za prepoznavanje poklicanosti in poslanstva

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...
 
Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik


Delavnice za pare Bog nas kliče in blagoslavlja

Škofijski urad za družino nadškofije Ljubljana vabi na delavnici za pare z naslovom Bog nas kliče in blagoslavlja. Delavnici bosta 10. in 17. decembra 2014 od 18.00 –20.30 v Ljubljani, Rakovniška 6, prostori župnije Rakovnik. Udeleženci se bodo osredotočili na izboljšanje medsebojnega odnosa in iskali  prave poti za reševanje konfliktov. Delali bodo na osebni in partnerski ravni, ne da bi pozabili na  svojo razširjeno družino.  Metoda gestaltpedagogike, obogatena s predstavitvijo svetopisemskih zakonskih likov, ter aktivno  sodelovanje udeležencev, kar vabijo k prijavi.

Delavnici vodi: prof.dr. Stanko Gerjolj.

Prispevek za obe delavnici je 10 EUR na par.

Prijavite se čimprej  oz najkasneje do 1. decembra na naslov: [email protected], ali po tel.: 01/234 75 82.






Molitvena skupina Svete Družine

Molitvena skupina Svete Družine vabi k molitvi za domovino vsako sredo od 14.30-16.30, ki bo v Marijini kapelo pri sv. Jožefu v Ljubljani.

Prisrčno povabljeni posamezniki, predstavniki skupin, župnij, gibanj; laiki, duhovniki, redovnice in redovniki ter diakoni!

Dobrodošli bodisi krajši čas bodisi ostanete ves čas pri  molitvi.


Molitveni okvir:
14.30 - 15.30  molitev rožnega venca, molitev rožnega venca Božjega usmiljenja
15.30 -16.30   branje Božje besede,  kateheza, zahvaljevanje, slavljenje Boga.

 

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


[email protected]
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: [email protected]







This email was sent to [email protected]
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp