Zapoved: Ne ubijaj je poziv k ljubezni
Kaj želi povedati Jezus o peti zapovedi? Papež Frančišek razlaga: "Človek ima plemenito življenje, zelo občutljivo, in ima skriti ‘jaz’, ki ni manj pomemben od njegovega fizičnega telesa. Da se rani nedolžnost nekega otroka, je dovolj neprimeren izraz. Da se rani neko žensko, je lahko dovolj hladna gesta. Da se zlomi srce nekemu mladostniku, je dovolj odtegniti mu zaupanje ... Ne ljubiti je prvi korak k ubijanju" ...
|
|
Mladi kot voditelji prihodnosti
Če bodo mladi videli škofe »iti ven«, se bodo tudi sami dvignili s kavča in se posvetili delu za skupno dobro, predvsem med revnimi in izključenimi. Zato je pomembno, da župnije postanejo kraji, kjer lahko mladi s pomočjo ustrezne kateheze razvijajo pravi državljanski in družbeni čut. Zato naj se na škofijski ravni oblikuje svet za mlade, ki bo namenjen poslušanju in razločevanju, da bi mladi lahko prispevali k inkulturaciji krščanskega sporočila v svetu.
|
|
God papeža Janeza Pavla II.
22. oktobra goduje sv. Janez Pavel II. Poljski papež, 263. naslednik apostola Petra, je Katoliško cerkev vodil od 16. oktobra 1978 do svoje smrti 2. aprila 2005. Papež Frančišek ga je skupaj s koncilskim papežem Janezom XXIII. aprila 2015 razglasil za svetnika. Skozi vse njegovo življenje in celoten pontifikat je sv. Janeza Pavla II. spremljala molitev. Postopek za njegovo beatifikacijo se je izjemoma začel že pred iztekom predpisanega petletnega roka po njegovi smrti.
|
|
|
Poslanica za svetovni dan misijonov
Ko Cerkev oznanja to, kar je zastonj prejela (prim. Mt 10,8; Apd 3,6), lahko deli z vami mladimi pot in resnico, ki vodita do smisla bivanja na tej zemlji. Jezus Kristus, ki je za nas umrl in vstal, se daruje za našo svobodo in nas vabi, da iščemo, odkrivamo in oznanjamo ta pravi in polni smisel. Dragi mladi, ne bojte se Kristusa in njegove Cerkve! V njiju se skriva zaklad, ki napolnjuje življenje z veseljem.
|
|
Največ govorimo o Cerkvi
Sinoda je o mladih. A zanimivo je, da največ govorimo o Cerkvi. Zakaj o Cerkvi? O drugačni podobi Cerkve in sicer o Cerkvi v sedanjem svetu. Vprašanje je, zakaj ne uspemo prenesti zaklada vere kot nekoč. Očitno je, da ne živimo vere v tem času tako, da bi ta vera nagovarjala druge. Gre za vprašanje naše pričevalnosti. Že 2. vatikanski koncil pred 50 leti si je postavil vprašanje, kako v tem času, ki se tako hitro spreminja, živeti to vero in kako jo prinašati naprej.
|
|
Karel in Cita, vladarja in svetnika
Karel je prestol Avstro-Ogrske nasledil leta 1916. Oporo in spodbudo je vedno našel v ženi Citi. Zelo pomenljiva je njegova izjava na večer pred poročnim dnem 21. oktobra 1911: »Zdaj morava drug drugemu pomagati na poti v nebesa.« Tudi v razkošnem okolju cesarskega dvora jima je uspelo živeti resnično krščansko življenje in sta se po razpadu cesarstva s svojo preudarnostjo, nežnostjo, modrostjo in zgledom zakonske ljubezni zapisala v spomin številnim prebivalcem Evrope.
|
|
|
|
Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia
Etična vzgoja otrok
266. Nujno je potrebno razvijati dobre navade. Kajti tudi navade, ki smo jih osvojili v otroštvu, imajo pozitivno vlogo, ker pripomorejo k temu, da se pomembne notranje vrednote prenesejo v zunanje zdravo in stabilno vedenje. Lahko ima kdo v svoji notranjosti do drugih čisto lepo mišljenje in dober odnos, če pa se v mladosti ni navadil na to, da bi znal reči »prosim«, »smem« in »hvala«, bo njegova dobra notranja drža težko prišla do izraza. Krepitev volje in ponavljanje določenih opravil tvorijo osnovno moralno držo in brez zavestnega, svobodnega in priznanega ponavljanja določenih dobrih navad ni mogoče priti do cilja. Razumsko spoznanje o pomenu določene vrednote in navdušenje nad njo še ni dovolj, da postane krepost, za to so potrebna ustrezno motivirana dejanja.
267. Svoboda je nekaj čudovitega, vendar jo lahko izgubimo. Moralno vzgajati pomeni gojiti svobodo s predlogi, motivacijami, praktičnimi napotki, spodbudami, nagradami, zgledi, vzori, simboli, premisleki, opomini, preizkusi ravnanja in pogovori, ki človeku pomagajo pri razvijanju trdnih notranjih načel, ki ga usmerjajo k temu, da spontano dela dobro. Krepost je prepričanje, spremenjeno v trdno notranje načelo, ki nas vodi pri ravnanju. Zato krepostno življenje izgrajuje svobodo; krepi in vzgaja jo in tako preprečuje, da bi človek postal suženj prisilnih razčlovečenih in nesocialnih nagnjenj. Kajti sámo človeško dostojanstvo terja, da se vsak »pri svojih dejanjih ravna po zavestnem in svobodnem odločanju, to se pravi kot oseba, iz notranje pobude in iz notranjega nagiba«.
|
|
|
Božja beseda
30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
»Odvrgel je svoj plašč,
skočil pokonci in pohitel k Jezusu«
(Mr 10,50)
Jer 31,7-9;
Ps 126;
Heb 5,1-6;
Mr 10,46-52
|
| |
|
|
|
|
