E-novice ŽPS


Št. 40 (27.8.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013

Nagovor apostolskega nuncija nadškofa Juliusza Janusza pri sveti maši ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov (Vir: Katoliška Cerkev)

Danes so povsod po svetu ljudje dobre volje odprti za poklon spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, posebej tistih pod nacizmom in komunizmom. Poleg teh dveh obstajajo tudi drugi, ki še vedno terjajo številne žrtve. Državljani Slovenije se še posebej spominjajo časov prve in druge svetovne vojne, ki sta povzročili toliko milijonov žrtev. In ravno ko so pričeli upati v mirno življenje v svobodi po zmagi nad nacizmom, je dežela zapadla pod totalitaristični sistem komunizma. Spominjajoč se vseh teh tragedij danes obhajamo ta dan, da bi se, opogumljeni s konkretnimi razlogi, zoperstavljali vsem oblikam nasilja in oznanjali pobude v podporo človeškemu dostojanstvu in delu za spravo.

Mi, kristjani, smo izbrali za kraj obhajanja tega dneva prav cerkev, ker verujemo, da nam moreta zgolj Božja milost in Božja ljubezen pomagati razumeti naše trpljenje in žrtve tolikih milijonov ljudi, ki so darovali svoja življenja v obrambi svobode, demokracije, vere in dostojanstva sleherne človeške osebe. Vera v Boga lahko spremeni naš pogled na zgodovino človeških odnosov, povzroči preseganje sovraštva in nam pomaga graditi novo družbo, kjer bo sprava temelj naših odnosov. V nedavno izdani encikliki Lumen FideiLuč vere papež Frančišek in njegov predhodnik Benedikt XVI. poučujeta poleg drugega, da »vera razkriva kako močne so lahko vezi med ljudmi, če je Bog navzoč v njihovi sredi. ..vera osvetli vsak človeški odnos, ker je rojen iz ljubezni in odraža ljubezen Boga samega« (Luč vere 50). Papeža s to encikliko razlagata resnico, v kateri je Jezus poučeval svoje učence. Vzemimo na primer današnji evangelij: »...Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22, 34-40). Tolikokrat smo že slišali te Jezusove besede, a sem mnenja, da njihova aplikacija na življenje ni vedno najbolj pravilna. Pravzaprav ljudje menijo, da je za dobrega človeka dovolj, da zna izkazati sočutje, da pomaga bližnjemu, da dela za mir in pravičnost. Toda hitro se pozabi, da je popolno udejanjenje ljubezni mogoče samo ob izpolnitvi prve zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga. Človeška ljubezen ni popolna in potrebuje Božjo milost, da se udejanji. Ne moremo trditi, da ljubimo ljudi, če hkrati zanemarjamo Boga, ki je vir življenja in vir ljubezni, ali se celo proti njemu bojujemo in preganjamo njegove učence.

V človeški zgodovini totalitarni sistemi niso uspeli, ker so zanikali obstoj Boga in so ga skušali nadomestiti s svojo ideologijo in pravili. S tem nikakor ne želimo zanikati vrednosti napora ljudi, ki so delali za druge, pomagali ubogim, se bojevali za pravičnost in mir ter človeško dostojanstvo, pa niso zmogli vere v Boga. Omenjena enciklika nam o tem spregovori: »Ker je vera pot, se ravno tako dotika tistih mož in žena, čeravno ne verujejo, nikakor ne želijo verjeti in nadalje iščejo... Vsak, ki stopi na pot izvrševanja dobrega za druge, je že v Božji bližini, podprt z njegovo pomočjo, kajti za Božjo luč je značilno, da osvetli naš pogled, kadarkoli zasledujemo polnost ljubezni« (Luč vere 35).

S priznavanjem napora vseh pri delu za spomin na žrtve avtokratskih režimov in pri dejavnostih sprave, moramo kristjani pomnožiti napore pri razsvetljevanju drugih, da se moramo pri iskanju resnice zavedati, da je Bog poln usmiljenja in more preokreniti steze zgodovine na svoj čudežen način. Preobražujoča Božja milost je veliko učinkovitejša od človeškega napora. Sam se vedno spominjam dogodkov iz odnosa med Poljsko in Nemčijo. Po drugi svetovni vojni nas je komunistični režim učil sovražiti Nemce, kar je onemogočalo običajen način sprave. V takšni situaciji so poljski škofje (med njimi Kardinal Woytila, bodoči papež Janez Pavel II.) v pripravi dežele na 1000-letnico krsta Poljske, leta 1966, pisali nemškim škofom. V pismu so jih povabili k delu za spravo in zapisali velike besede: »Odpuščamo vam in prosimo za odpuščanje«. Te besede so imeli za izdajstvo in obtožili so Cerkev za vojni kriminal. Toda to ravnanje poljskih škofov je bilo preroško dejanje, ki je v nekaj letih ustvarilo ozračje zaupanja in volje za spravo. Leta 1970 je nemška vlada priznala poljske meje in restavrirana je bila poljska cerkvena administracija, ki je bila do tedaj provizorična. Volja do skupnega dela za mir in spravo, ki jo je podpiral sv. Janez Pavel II., se je zaključila v osvoboditvi tolikih dežel izpod jarmov totalitarnih komunističnih režimov in dovolila restavracijo nacionalne neodvisnosti. Bog je ljubezen, Bog je usmiljenje. Če sledimo njegovemu učenju in ga prosimo za milost odpuščanja, na najboljši možen način obhajamo dan spomina na žrtve, ki so in še trpijo diktatorske režime. Takšen je naš, krščanski, način umevanja človeške zgodovine. Molimo za za žrtve diktatorskih režimov in molimo Boga, da poveča našo vero, ki bo pojačala našo ljubezen in upanje pri graditvi boljšega sveta, v duhu sprave in pomiritve.

msgr. dr. Juliusz Janusz, apostolski nuncij v RS

Več na: http://katoliska-cerkev.si/nagovor-apostolskega-nuncija-nadskofa-juliusza-janusza-pri-sveti-masi-ob-dnevu-spomina-na-zrtve-totalitarnih-rezimov

 
A. Naglič, Dejanje lojalnosti
 
Z nadškofoma dr. Stresom in dr. Turnškom sem veliko sodeloval pri zavzemanju za versko svobodo, reševanju pravnih zadev Slovenske škofovske konference in pri ustanavljanju Katoliškega inštituta ter prve fakultete v njegovem okviru. Vedno mi bosta ostala zgled intelektualno in značajsko visoko kultiviranega duhovnika, ki oblikuje jasno in aktualno misel, ima pogum za njeno uresničitev in hkrati ostaja človeško pozoren, z očetovsko avtoriteto škofa. Njun odstop se me je zato močno dotaknil in me užalostil. Prav tako ne dvomim v resnicoljubnost, poštenost in dobronamernost njunega delovanja na čelu ljubljanske in mariborske nadškofije.
 
Kolikor poznam razmere in ureditev v Cerkvi, nadškofoma ni mogoče utemeljeno očitati kazenske, disciplinske ali odškodninske odgovornosti za katastrofalno finančno stanje Nadškofije Maribor. Odločitve, ki so zlomile solventnost in likvidnost nadškofije, izhajajo iz poslovnih in korporativnih odločitev avtonomnih članov uprav in nadzornih svetov samostojnih hčerinskih in drugih z nadškofijo kapitalsko povezanih gospodarskih družb. Starodavna in še vedno aktualna pravno-civilizacijska pridobitev človeštva nas opominja, da nikomur ne smemo očitati krivde oziroma odgovornosti za prepovedana ali škodna dejanja brez izvedbe pravičnega postopka. Kot mi je znano, zoper nadškofa Stresa in Turnška takšen postopek ni bil izpeljan. Govor o njuni krivdi in odgovornosti je zato krivičen, žaljiv in ne prispeva k odkrivanju celovite resnice o nastali situaciji.
 
Želim si, da bi dejanje nadškofov prispevalo k umiritvi razmer v Cerkvi na Slovenskem, k njeni notranji enotnosti in boljši javnomnenjski podobi. Tega pa nimogoče pričakovati ob postavljanju nerealnih zahtev in pričakovanj, da bo Cerkev izplačala odškodnine vsem, ki jih je prizadel negativni poslovni riziko pri upravljanju portfeljev Zvon Ena in Dva.Cerkev tolikšnega premoženja enostavno nima in ga ne more zagotoviti. Pri postavljanju tovrstnih zahtev in predlogov tudini mogoče spregledati, da je od podelitve lastninskih certifikatov, ki so bili temelj premoženja malih delničarjev, minilo že dvajset let.Mnogi med njimi so medtem svoje certifikate že preprodali, zamenjali ali podarili. Številni v podporo dobrodelne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti Cerkve. Krog sedanjih malih delničarjev se torej od prvotnega znatno razlikuje.Poleg fizičnih oseb vsebuje predvsem podjetja, družbe za upravljanje in druge finančne korporacije, ki so se popolnoma zavedale rizika vlaganja v Zvon Ena in Dva. Kdor je na borzi deležen visokih dobičkov in dividend, mora biti pripravljen nositi tudi riziko hitrega padca vrednosti delnic in finančnih instrumentov. Gospodarska dejavnost pač ni karitativna, ampak jo obvladujejo njej lastne ekonomske zakonitosti.
 
Niti se ni mogoče strinjati z zamislijo, da se Cerkev ne sme ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Nasprotno. Stoletja je bil to prevladujoči način njenega preživetja in širjenja. Napredni poslovni modeli, ki jih je razvila Cerkev, so bili vedno nesebično posredovaniv korist celotne družbe. Spomnimo se samo cvetočih in inovativnih gospodarskih središč, ki so jih v Srednjem veku predstavljali evropski samostani. Ali pa socialno čutečih ekonomskih podjemov duhovnika Kreka v moderni dobi.Za zadovoljevanje svetnih potreb Cerkve je veliko bolj primerno transparentno opravljanje gospodarske dejavnosti, kot pa škandalozni vtis trženja in tarifnega obračunavanja podeljevanja zakramentov in zakramentalov, zlasti mašnih namenov. Po drugi strani se morajo v verski skupnosti ustvarjeni dobički namenjati izključno za opravljanje in razvoj versko-pastoralnih projektov. Prav bi tudi bilo, da je pridobitna dejavnost škofij, župnij, samostanov in ostalih pravnih oseb Cerkve strogo ločena od njihove verske dejavnosti. Z njo pa se morajo namesto klerikov ukvarjati predvsem managerji in pravniki iz vrst laikov.
 
Zdi se mi, da je odstop dveh nadškofov na tiskovni konferenci najbolj ustrezno, korektno in lepo opisal apostolski nuncij v Sloveniji. Označil ga je za dejanje pokorščine in lojalnosti, ki nedvomno izhaja iz ljubezni do Cerkve in Kristusa. Cerkev na Slovenskem v odnosu do države čaka težka jesen. Verniki se bomo morali ponovno soočiti z obdavčitvijo cerkva, kapel, župnišč, vrtcev, šol, domov za ostarele in drugih verskih nepremičnin.Čaka nas tudi radikalno spreminjanje Zakona o verski svobodi, pri pripravi katerega je strokovno sodeloval dr. Šturm. Ne pozabimo: svobodna Cerkev je predpogoj za svobodnega vernika. Kristus nas namreč osvobaja preko Cerkve, ki je zelo stvarna skupnost našega sveta.
 
mag. Andrej Naglič
 
 
Voščilo slovenskih škofov gospodu Borisu Pahorju (Vir: Katoliška Cerkev)




Spoštovani gospod Boris Pahor!

Na današnji dan se ob Vas zbira slovenska skupnost, da proslavi in se z Vami veseli Vašega visokega življenjskega jubileja, bogatega ustvarjalnega opusa ter pokončne drže z jasno narodno zavestjo.

Z osebno zavzetostjo in osebno angažiranostjo ste v težkih časih ohranjali slovensko besedo, čeprav bi marsikdo nanjo lahko pozabil ali jo nadomestil s tujo. Nasprotovali ste ideologijam različnih barv in nazorov, ki so hotele podjarmiti svobodo ter uničiti slovenskega človeka in njegov materni jezik. Naš človek in njegov jezik živita in se ohranjata v zamejski skupnosti na osnovi prizadevanj slovenskih duhovnikov in tudi po Vaši osebni zaslugi.

V svojih delih ste orisali dramo človeka in človeštva, ujetega med krutostjo totalitarizmov in iskanjem svobode. Vaše življenje, čeprav zaznamovano s težkimi izkušnjami, je za vsakega Slovenca lahko svetlo pričevanje. Ponosni smo, da ste kot Slovenec edinstven pričevalec 20. stoletja v vsej njegovi kompleksnosti, tragičnosti, pa tudi veličini. Stoletja, ki je, kakor ste zapisali v delu Nekropola, med ljudmi pustilo »obsodbo na večno osamljenost«. To osamljenost želimo ob Vašem prazniku kot slovenska skupnost premagati, zato Vam izrekamo naše voščilo.

Ob 100. življenjskem jubileju Vam v imenu članov Slovenske škofovske konference in celotne Cerkve na Slovenskem izrekam iskreno voščilo z najboljšimi željami za prihodnost.
 
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije
predsednik SŠK

http://katoliska-cerkev.si/voscilo-slovenskih-skofov-gospodu-borisu-pahorju
 

Praznovanje 450-letnice ustanovitve ignacijanskih laiških skupnosti (Vir: Katoliška Cerkev)

V letošnjem letu tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji obeležujemo 450-letnico ustanovitve ignacijanskih laiških skupnosti. Gre za duhovni tok, ki se je v 16. stoletju začel z ustanoviteljem jezuitov oz. Družbe Jezusove sv. Ignacijem Lojolskim (1491–1556). Za delovanje omenjenih skupnosti je bilo skozi celotno zgodovino zelo pomembno tesno sodelovanje z Družbo Jezusovo.

V našem prostoru so bile ignacijanske laiške skupnosti v preteklosti najbolj poznane kot Marijine kongregacije oz. Marijine družbe. Po celostni prenovi, povezani z duhom drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je bilo sprejeto tudi novo ime: Svetovna skupnost krščanskega življenja, katere del je tudi Slovenska skupnost krščanskega življenja (SSKŽ).

Slovenska skupnost krščanskega življenja bo v nedeljo, 8. septembra 2013, med 14.00 in 20.00 v Duhovnem središču sv. Jožefa na ulici Janeza Pavla II. v Ljubljani organizirala praznovanje visokega jubileja. Na dogodek so poleg sedanjih in nekdanjih članov SSKŽ in Kresa, povabili tudi prijatelje, duhovne asistente in spremljevalce, predstavnike SKŽ iz sosednjih držav ter predstavnike drugih laiških gibanj v Cerkvi na Slovenskem.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/praznovanje-450-letnice-ustanovitve-ignacijanskih-laiskih-skupnosti



A.S., Papež Frančišek bo 30. septembra oznanil datum kanonizacije Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. (Vir: Radio Ognjišče)
 


Papež Frančišek je za 30. september sklical konzistorij, na katerem bo slovesno objavil, kdaj bosta papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII. prišteta med svetnike. O tem je na medverskem srečanju v Riminiju včeraj spregovoril kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Medtem se Poljaki pripravljajo na kanonizacijo papeža „rojaka“, ki bo njihovem pričakovanju na nedeljo božjega usmiljenja, 27. aprila 2014. Na konzisturiju naj bi papež ta datum dokončno potrdil.

Potem ko je papež Frančišek v začetku julija podpisal dekret za kanonizacijo Janeza Pavla II. in Janeza XXIII. so mnogi začeli ugibati, kdaj se bo to zgodilo. Napovedovali so, da bi se to lahko zgodilo 8. decembra, na praznik Brezmadežne, ki je letos na nedeljo. Drugi so omenjali misijonsko nedeljo, ki bo 20. oktobra. Potem ko je papež Frančišek na poti s svetovnega dneva mladih v Braziliji omenil, da kanonizacija verjetno še ne bo tako kmalu, kot se je sprva pričakovalo, so ugibanja potihnila.

Poljaki, ki so polni spominov na nedeljo božjega usmiljena 2011, ko je papež Benedikt XVI. njihovega rojaka Janeza Pavla II razglasil za blaženega, so zdaj prepričani, da bo tudi kanonizacija potekala na to nedeljo. Ker je velika noč prihodnje leto 20. aprila, naj bi bila slovesnost kanonizacije 27. aprila. Kardinal Angelo Amato, ki je v Riminiju govoril o kanonizaciji obeh papežev, tega ni potrdil, zato bo potrebno počakati na napovedani konzistorij in končno odločitev papeža Frančiška. Je pa kardinal Amato nekaj besed namenil obema pastirjema Cerkve, ki bosta prišteta med svetnike. Dejal je: "Janez XXIII. je bil velik prerok in pobudnik koncila; Janez Pavel II. pa je tisti, ki ga je začel udejanjati in ga je razvil v vseh njegovih razsežnostih. Resnično sta kot dva stebra ne le krščanske kulture, ampak tudi krščanske svetosti."

Oba blažena papeža in skorajšnja svetnika sta blizu tudi Slovencem. Janeza Pavla II. se bomo vedno spominjali po dveh obiskih pri nas in beatifikaciji škofa Slomška. Blaženi Janez XXIII. pa je bil leta 1927 nekaj dni v Ljubljani - takrat še kot apostolski vizitator v Bolgariji.

Več  na: http://radio.ognjisce.si/sl/145/svet/11450/ 



Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Monike, matere sv. Avguština (Vir: Radio Vatikan)

»Sveto Moniko smatramo za vzornico in zavetnico krščanskih mater. Največ o njej je zapisano v avtobiografiji njenega sina, to je v knjigi Izpovedi, ki je ena izmed najbolj branih knjig vseh časov. Tam izvemo, da je sv. Avguštin črpal Jezusovo ime že iz materinega telesa in da ga je ona vzgojila v krščanski veri. Pridobljena načela vere pa so ostala vtisnjena v njem, tudi v letih, ko je živel v moralni in duhovni razvratnosti. Monika, njegova mati, ni nikoli prenehala moliti zanj in za njegovo spreobrnenje. Dejansko je doživela radost, ko bi ga videla, da se je vrnil k veri in da je sprejel krst. Bog je prisluhnil molitvam te svete mame, kateri je škof iz mesta Tagaste že sam rekel: Nemogoče je, da bi se otrok tolikih solza pogubil. Sveti Avguštin ne samo, da se je spreobrnil, ampak se je odločil, da bo v polnosti posvetil meniškemu življenju. Vrnil se je v Afriko in tam ustanovil skupnost menihov.«

»Pretresljivi in spodbudni so tudi zadnji duhovni pogovori med sv. Moniko in njenim sinom sv. Avguštinom. Pogovori so se odvijali v obmorksem mestu Ostiji, blizu Rima, kjer sta mati in sin preživela določen čas v miru neke hiše, preden se je ta odločil, da se vkrca na barko za Afriko. Takrat je sv. Monika postala postala zanj že 'več kot mati, vir njegovega krščanstva'. Njena edina dolgoletna želja je bila Avguštinovo spreobrnenje. Zdaj pa ga je gledala kako se začenja njegova pot posvečenega življenja. V Avguštinovi knjigi Izpovedi je zapisan tudi eden izmed pogovorov z njegovo materjo. To je eden izmed najlepšin prizorov: sv. Avguštin in njegova mati sta v prenočišču v Ostiji, in skozi okno vidita nebo in morje. Gledajoč onkraj tega neba in morja se v nekem trenutku dotakneta Božjega srca v tihoti stvaritev. In tukaj se pojavi temeljna ideja hoje k resnici: stvaritve morajo obmolkniti, nastopiti mora tišina v kateri Bog lahko spregovori. Včasih obstaja neke vrste strah pred tišino, pred zbranostjo, pred razmišljanjem o lastnih dejanjih, pred globokim smislom življenja. Večrat se daje prednost bežnim trenutkom, za katere mislimo, da nam bodo zagotovili trajajočo srečo. Strah nas je, da bi iskali Resnico. Morda pa nas je še bolj strah, da bi Resnica našla nas.«

V duhu resnice in zadovoljstva je tako sv. Monika umrla 27. avgusta leta 387. Stara je bila 56 let. »Svojemu sinu je rekla naj si ne dela skrbi glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat.«

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/08/26/duhovne_misli_benedikta_xvi._za_god_sv._monike,_matere_sv._avgu%C5%A1tina/slv-723006


T. Gorjup, Dnevi mučeništva Miroslava Bulešića (Vir: Radio Ognjišče)



Medtem, ko potekajo še zadnje priprave na beatifikacijo pričevalca za vero Miroslava Búlešića, ki bo 28. septembra v Puli, v Lánišću ta konec tedna potekajo Dnevi mučeništva Miroslava Bulešića. Duhovnik, ki je spremljal apostolskega administratorja Jakoba Ukmarja pri birmovanju v istrskih župnijah, je namreč umrl na današnji dan leta 1947 v Lanišću.
Jakob Ukmar se je s svojim spremljevalcem Miroslavom Bulešićem kot delegat tržaško-koprskega škofa Santína mudil v hrvaški Istri, da bi podelil zakrament svete birme v več župnijah, saj si škof ni upal tja. Po birmi v Lanišću 24. avgusta 1947 so v župnišče vdrli komunisti, Ukmarja pretepli in ga, misleč, da je mrtev, pustili v mlaki krvi. Njegovega spremljevalca, duhovnika Miroslava Búlešića, pa so zabodli do smrti.

Miroslav Búlešić je bil doma iz bližnjega Svetvinčenáta. Med obema vojnama je bil gojenec malega semenišča v Kopru. Študij je nadaljeval v Rimu in bil tam leta 1943 posvečen v duhovnika. Po nekaj letih kaplanovanja v Istri ga je škof imenoval za podravnatelja in profesorja v pázinskem malem semenišču. Njegova zemeljska pot se je končala, ko je avgusta 1947 na birmovanju spremljal Jakoba Ukmarja. Leta 1992 se je začel uradni postopek za njegovo beatifikacijo in bil uspešno sklenjen.

Miroslav Bulešič bo za blaženega razglašen 28. septembra letos v puljski areni.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/145/svet/11482 

 
Mojca M. Štefanič, V treh letih pred splavom rešil 1.000 otrok (Vir: Družina)



Če naj bi verjeli njegovim zdravnikom, bi moral biti John Barros že davno mrtev. Začnemo lahko pri raku, ki je zahteval štiri operacije, nadaljujemo z dvema možganskima anevrizmama in še dvema operacijama, pa z nesrečo, ko je nekdo svoje vozilo zapeljal v njegovo hrbtenico, kar je prineslo dodatne kirurške posege. Čudež je že, da Barros sploh lahko stoji, kaj šele, da vsak dan sledi svojemu natrpanemu urniku.

Vsak dan, šest dni v tednu, možak devet ur preživi v vigiliji pred eno izmed najzloglasnejših klinik za opravljanje splavov v pozni nosečnosti v Združenih državah Amerike, pred Žensko kliniko v Orlandu na Floridi, kjer oznanja evangelij in ponuja duhovno pomoč ženskam, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti.

Barrosu se zdi njegovo poslanstvo neprecenljivo. V zadnjih treh letih svoje 'poulične posvetovalnice' je navsezadnje več kot tisočim ženskam pomagal, da so si premislile in so svoje otroke obdržale. Za vse ure, ki jih v molitvi in duhovni pomoči preživi pred kliniko, pa Barros trdi, da se ne gre zahvaliti njemu.

Zgodba vsakega dekleta, ki pride na kliniko, je drugačna, »toda odgovor je enak«, pravi Barros. »Odgovor lahko vedno najdemo v Jezusu Kristusu. Zato smo tudi tu, da jih vodimo, da jih usmerimo k Jezusu.«
»Sam se tu le prikažem in pustim Njemu, da se malce pobaha.«

Glede svojih zdravstvenih izzivov Barros pove: »Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da mi je Bog le odstranil ves napuh, vse, kar se mi je takrat zdelo pomembno, kar mi je bilo tedaj pri srcu… Za vse te stvari se Bogu zahvaljujem, saj so mi pokazale, da je On tisti, ki v rokah drži vse niti, vsako posebej, da je On resnični vladar Življenja.«

Barros na prvi pogled deluje kot velik prijazen medved, čigar počasni, topli glas še okrepi moč njegovih izraženih misli, ko vsak dan izpolnjuje svoje poslanstvo pri reševanju življenj. Filmska agencija Leclerc Brothers je o njem nedavno posnela kratek film.
»Kot filmski ustvarjalec sem po svetu videl že nešteto stvari, ki imajo poseben vpliv na človeka«, pojasnjuje producent filma, Phil Leclerc. »Toda ko mi je prijatelj prvič pripovedoval o Johnu in njegovem delu v Orlandu, se mi je stvar sprva zdela povsem neverjetna.«
Po skoraj letu dni razmišljanja se je Barros odločil, da ga Leclerc sme teden dni spremljati pri njegovem delu, ko poskuša ženske odvrniti od vrat klinike za splave in jih povesti v naročje tistih, ki jim bodo lahko priskočili na pomoč, ko bodo izrekale dobrodošlico novorojenemu življenju.

Na Ženski kliniki v Orlandu vsak mesec opravijo okoli 400 splavov. Lastnik klinike je James Scott Pendergraft IV., zagovornik splava, ki je bil leta 2004 kaznovan s plačilom globe v višini 36,7 milijonov dolarjev zaradi malomarno opravljenega splava, ki je njegovo žrtev sicer ohranil pri življenju, vendar s hudimi telesnimi poškodbami. Pendergraft, ki so mu v zadnjih letih zaradi malomarnega opravljanja dela že vsaj petkrat odvzeli dovoljenje, ima poleg klinike v Orlandu v lasti še nekaj podobnih ustanov.
Boj proti splavu nikakor ni preprost. Barros se spominja, kako se je pred tremi leti, ko se je podajal na to pot, njegova odločitev marsikomu zdela nesmiselna in nerazumljiva. Sam je sedel na pločniku pred kliniko v Orlandu in molil: »Bog, če zares želiš, da sedim tukaj, če zares želiš, da pomagam tem ženskam, potem Te prosim, da poskrbiš za mojo družino.« Nato doda: »In na trenutke resnično s pomočjo čudežev je za nas tudi poskrbel.«

Barros upa, da bo kratki film o njegovem delu spodbudil druge, ki bodo prav tako pripravljeni stopati po njegovih stopinjah. Odprl je svojo spletno stran, whowillstand.net, preko katere obiskovalce spodbuja, naj se lotijo pouličnega svetovanja.
»Kot vidite, nisem ravno podoben Bradu Pittu, izgledam bolj kot kakšen Shrek, imam celo vrsto telesnih hib, toda Jezus ljubi razbite posode«, je Barros zapisal na spletnem portalu YouTube, kjer je objavljen njegov kratki film. »Svoje ljudi poziva, naj vstanejo, zato vas prosim, storite to in videli boste, kaj vse lahko doseže z vašo pomočjo.«

Vir: LifeSiteNews.com

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/v-treh-letih-pred-splavom-resil-1000-otrok

MOLITEV

Tiha kapela.
Mrak in tišina
sta se zgostila
kot kri.
Skozi okna
se zliva
mirni soj
večne luči.
Sredi vesolja
brez vsake besede
dva govoriva:
jaz Tebi
in meni Ti.


(molitvena revija Magnifikat)

22. nedelja med letom


1. september 2013
Lk 14,1.7-14


Jezus v soboto ozdravi vodeničnega
Ko je na soboto šel v hišo nekega prvaka med farizeji na obed, so ga ti opazovali.

Izbiranje sedežev
Ker je opazil, kako so si izbirali prve sedeže, je povabljenim povedal tudi priliko. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, da, če bi bil morda povabljen kateri imenitnejši ko ti, in pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne poreče: ‚Umakni se temu‘ in ti bi se takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je povabil: ‚Prijatelj, pomakni se više!‘ Takrat ti bo čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Zakaj vsak, ki se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan.«

Izbiranje gostov
Tudi temu, ki ga je bil povabil, je govoril: »Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti to povrnejo. Marveč, kadar napravljaš gostijo, vabi uboge, pohabljene, kruljave, slepe. In srečen boš, ker ti ne morejo povrniti: povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih!«

Besede vere za vsakogar


Kako moliti ob smrti otroka?

Smrt otroka je gotovo ena najtežjih življenjskih preizkušenj.
Obstajajo situacije, v katerih se vse zdi nemogoče. Pretežko je. O nesreči, ki človeka zlomi, pričuje Job: »O, da bi kdo stehtal mojo žalost, in obenem položil na tehtnico moje trpljenje! Zdaj bi bila težja kakor pesek ob morju«… (Job 6,1-3). Težko pomislimo na to, da bi po smrti otroka našli mir v molitvi. Kot pravi Job je to preprosto pretežko. Toda obstaja molitev, resnična, lepa molitev, ki nas pridružuje psalmu: »Iz globočine kličem k tebi, o Gospod, Gospod, usliši moj glas« (Ps 130, 1-2). Podoben ji je Jezusov krik v smrtni agoniji. … Zato se ne bojmo govoriti Bogu o svojem trpljenju, tudi ogorčenju ob slednjem. Naša molitev ne more spremeniti dogodkov, lahko pa nas okrepi, nam da pogum, da po preizkušnji najdemo mir.

Vir: croire.com
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

 

Aktualna gradiva

Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...

Izid nove publikacije založbe Družina z naslovom Magnificat

Molitvena revija, s katero molijo katoličani po vsem svetu
V slovenščini bo 15. avgusta 2013 izšla mednarodna molitveno-bogoslužna revija Magnificat.


Kaj prinaša molitveno bogoslužna revija Magnificat?
Poleg vsakodnevne jutranje in večerne molitve, ki je oblikovana po vzoru molitvenega bogoslužja (brevirja), so za vsak dan na voljo tudi besedila iz sv. maše, za ves mesec pa je skupna molitev pred spanjem in blagoslov. Vsakemu dnevu je pridan življenjepis svetnika ali meditacija, del besedil je prevedenih, del pa jih prispevajo slovenski duhovniki, redovniki in laiki. V uvodu je na voljo nekaj besedil za poglobitev vere in duhovnosti ter za poznavanje Svetega pisma.

Revijo ustanovil oče dvanajstih otrok
Magnificat je osnoval francoski laik, oče dvanajstih otrok, Pierre Marie Dumont kot posebno molitveno knjižico. Tudi zanj je bila evharistija vir in smisel življenja: hrana na poti vere in predokus tega, kar nas čaka v večnosti. Zdelo se mu je potrebno, da katoličani to resnico postavljajo bolj v ospredje in da se srečujejo z Božjo besedo tudi takrat, ko ne morejo biti pri maši.


Kakšno knjižico je želel imeti vedno ob sebi? – Takšno, ki bi mu pomagala živeti evharistično usmerjeni vsakdanjik. Biti bi morala tako lepa, da se ji človek težko upre. Pomembna je njena vsakodnevna uporabnost, priročnost in prenosljivost. Njen cilj pa je, da vsebuje vse, kar pripomore k bogatemu vsakodnevnemu molitvenemu življenju in slavljenju.
Revija izhaja mesečno. Majhnost knjižice zagotavlja, da jo lahko povsod nosimo s seboj in uporabimo vedno, ko se nam pokaže priložnost za molitev.

Najhitreje rastoča katoliška molitvena revija na svetu izhaja v francoskem, nemškem, angleškem, španskem, litvanskem jeziku. Odslej bo v slovenskem jeziku na voljo tudi pri založbi Družina.

Marija je svoj Magnificat – »Naj poveličuje«, namreč njena duša Gospoda – izrekla pred Elizabeto in pred vsemi nami, ker tudi njej in nam Vsemogočni dela velike reči. Sebe in nas s to besedo spodbuja k molitvi. In ta njena spodbuda seže do nas tudi po tej knjižici, ki naj nam pomaga, da bi vsak dan poveličevali Gospoda, zjutraj in zvečer, doma in v cerkvi, pri vsakdanjih opravilih in pri bogoslužju.

Vsaka številka prinaša:

  • uvodno misel in razmišljanje,
  • blagoslov meseca,
  • marijansko antifono meseca,
  • jutranjo in večerno molitev za vsak dan,
  • mašna besedila z Božjo besedo za vsak dan,
  • življenjepis svetnika ali meditacijo za vsak dan,
  • mesečni koledar,
  • razlago umetniškega dela na naslovni strani.
Naročila:
Založba Družina
Krekov trg 1
1000 Ljubljana

[email protected]



Program praznovanja 450-letnice ustanovitve ignacijanskih laiških skupnosti

Duhovno središče sv. Jožefa (Ljubljana), Arrupejeva dvorana, 8. september 2013

14.00 – 450 let ignacijanskih laiških gibanj – predavatelj Janez Mlinar
14.30 – Od Kresa do zadnje skupščine SKŽ v Libanonu (1976–2013) – predavatelj Anton Kokalj
15.00 – Okrogla miza o vlogi laiških gibanj v sodobni Cerkvi – moderator Igor Bahovec, sodelovali pa bodo predstavniki nekaterih laiških gibanj v Cerkvi na Slovenskem
16.00 – Zahvalna maša (cerkev sv. Jožefa), ki jo bo poleg nekaterih nekdanjih duhovnih asistentov SKŽ daroval predstojnik slovenske province Družbe Jezusove p. Milan Bizant
17.30 – Druženje (dvorišče Duhovnega središča sv. Jožefa)

Dodatne informacije o dogodku dobite na GSM 041/675–293 ali po e-pošti na naslovu [email protected].

Več na: http://katoliska-cerkev.si/praznovanje-450-letnice-ustanovitve-ignacijanskih-laiskih-skupnosti



Molitev Stične mladih 2013

Organizatorji festivala Stična mladih med 15. avgustom in 21. septembrom 2013 pripravljajo pobudo z naslovom Molitev Stične mladih 2013. Njen namen je med verujočimi, posebej med duhovniki in drugimi Bogu posvečenimi osebami, spodbuditi molitev za mlade ter njihove življenjske situacije.

Na duhovnike, redovnike, redovnice in druge posvečene so naslovili pismo, v katerem omenjajo, da so bile njihove življenjske odločitve za izbrani življenjski stan izmoljene. Naslovljence vabijo, da se omenjeni pobudi pridružijo z mašnim darovanjem, z molitvijo ali žrtvami, poiščejo mlade in izprosijo, da bi bili tudi oni deležni čistih izvirov.

Vseh 38 dni (med 15. avgustom in 21. septembrom 2013) jih bo povezovala priprošnja k Svetemu Duhu, naj veje in zaveje med vsemi ustvarjalci, udeleženci, duhovniki, redovniki, družinami, mladimi in starejšimi, … naj vzpostavi trdno vez med molitvijo in delom, med kontemplacijo in akcijo, da se uresničijo Jezusove besede: »Eden seje, drugi žanje.« (Jn 4,37).

Osebe, ki se bodo pridružile pobudi, so glede izbire ure, datuma in kraja svobodne. Maša po namenih Stične mladih je lahko oratorijska, družinska, ljudska ali pa preprosta tiha jutranja maša. Pri molitvi, adoraciji ali slavljenju je edini pogoj le želja, da bi v občestvu Svetega Duha mlade izročili Očetovemu načrtu.

Molitveni program, ki ga bodo sproti dopolnjevali, in dodatne informacije so na voljo na spletni strani Stične mladih.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/molitev-sticne-mladih-2013

tel. 01 360 28 28

Vir: http://katoliska-cerkev.si/izid-nove-publikacije-zalozbe-druzina-z-naslovom-magnificat



Oktobra v Rimu srečanje družin v letu vere (Vir: Radio Ognjišče)

Vatikan v letu vere načrtuje tudi srečanje družin. Dogodek je na programu v soboto, 26., in nedeljo, 27. oktobra, potekal pa bo pod pokroviteljstvom Papeškega sveta za družino. Ta želi posebej poudariti ključno vlogo, ki jo ima družina pri posredovanju vere na mlajše rodove.

Vstop na dogajanje je prost, obvezna pa je prijava. Skrajni rok za prijave je 30. september, za uradno prijavo pa je potrebno le obiskati spletno stran dogodka na www.familia.va.


Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/145/svet/11412/  
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

[email protected]

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to [email protected]
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0

Email Marketing Powered by MailChimp